Nuklearna "tehnologija", ta je pa dobra.

Nuklearka je navaden brutalen parni stroj, ali ce citiramo Einsteina, je najbolj neumen način gretja vode.

Ljudje v Krškem in okolici umirajo za levkemijo, kot nikjer drugje v Sloveniji (levkemija v okolici je 200% visja kot drugje), še posebej na račun radioaktivnega tritija, ki ga jedrska industrija zaradi nezmožnosti filtracije deklarira kot neškodljivega, izpusti tritija iz NEK v okolje pa so se povečali za več kot 100%, pa ne na račun zmogljivosti, temveč na račun dotrajanosti nuklearke, kjer NEK sodi med najstarejše na svetu.

2000 let star parni stroj in 80 let staro vojasko mentaliteto (jedrske elektrarne so bile kot kost vržene v javnost kot izgovor, da je jedrska energija uporabna se za kaj drugega kot sejanje smrti z atomskimi bombami) bi radi prodajali kot tehnologijo.

Ne se hecat.

Pa še posebej pri NEKu, ki ga je zgradil Westinghouse, ki je sedaj v lasti Toshibe, ki je zgradila reaktorje v Fukushimi.

Lepa popotnica za Krško, ni kaj.

Danes sem na ulici 4. julija srečal majstre, ki so menjali stare ulične svetilke z novimi. Stare 400W nove 92W. Kr groza me je, ko pomislim na to, kolk dolgo in kolk velik smo zmetal energije v nič.

drugačen pristop k načinu urejanja CKŽ

Za dolgoročno odprtje nove peš cone na CKŽ (Dalmatinova in CKŽ do Hočevarjevega trga) mora biti izpolnjenih več pogojev: izgrajena obvoznica, most za pešce, kolesarske steze, urejen javni prevoz ter doseženo soglasje stanovalcev in lastnikov lokalov na CKŽ.

Kako urediti glavno ulico starega mesta, da bo mesto postalo funkcionalno in prijetno za bivanje prebivalcev ter izkoristilo potencial obiskovalcev? Stare ulice - peš cone starih mest so tiste točke, ki jih želijo turisti videti, ko spoznavajo nov kraj. V stare mestne ulice gremo na sprehod, naprej na lep most (za pešce), ki ponuja razgled, na nabrežja rek, kjer je ponudba gostinskih lokalov in trgovinic, kjer je veliko ljudi, tja kjer so kulturno zgodovinske znamenitosti in kulturni dogodki.

Krško je sicer majhno mesto, vseeno pa ga moramo urejati z večjo ambicijo, če želimo, da postane urejeno, funkcionalno in lepo mesto. Glede na to, da je proračun na prebivalca v občini Krško med najvišjimi v Sloveniji, so naše ambicije glede urejanja lepe podobe mesta lahko velike.

Kako zagotoviti pogoje, da bi staro mesto živelo, da bi lastniki trgovinic in gostinci imeli dovolj prometa za dostojno preživetje? Ena glavnih prioritet za oživljanje mestnega jedra je v mesto privabiti več stanovalcev – mladih družin, napolniti prazne lokale - poiskati nove možnosti za spodbude in olajšave za morebitne najemnike praznih lokalov. To je očitno težka naloga, ker zadnjih 20 let tu ni bilo uspeha. Lastniki trgovin v starem mestu se v tem trenutku borijo za preživetje, ker kupci zahajajo samo še v velike trgovske centre na obrobju. Nihče si ne želi, da bi propadla še kakšna trgovina v starem mestu in se jim lahko samo zahvalimo za vztrajanje, kljub nemogočim pogojem. Ker trgovine v starem Krškem životarijo in ugašajo že 20 let, ko je dostop z avtomobili vseskozi omogočen, iščemo druge možnosti za oživljanje starega mesta.

Tehnično gledano bi bilo na CKŽ zelo enostavno uvesti peš cono, ker imamo na majhnem prostoru veliko vzporednih cest. Ko se bo urejalo Valvasorjevo nabrežje, bo tam mogoče nadomestiti vse izgubljene parkirne prostore iz CKŽ. Hiter dostop iz nabrežja je mogoč po mnogih ozkih ulicah, ki vodijo na CKŽ. Vse hiše na CKŽ so dostopne iz zadnje strani, tako da imajo vsi lastniki hiš dovoz za motorna vozila.

www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042418514

Tako kot v nekaterih visokorazvitih družbah, se končno tudi v Lj pogovarjajo o zaprtju  ožjega mestnega središča za osebni motorni promet. Škoda samo, da bo ostal na ulici mestni avtobus.

Člani Zelenega kroga smo vedno na preži za dobrimi rešitvami, a jih žal največkrat najdemo izven Krškega. Čemu je tako? Upam, da ni povezano z genetiko ali s kakšnimi izpusti...

Tokrat so posnetki iz Ljubljane. Koši za smeti so enostavni in neverjetno trpežni, hkrati dovolj veliki, da jih ni treba prazniti vsak dan in s super veliko odprtino, ki jo lahko zadeneš tudi s kolesa ali v teku. Prosim, prosim, dragi občinarji, nabavite par primerkov, pa da vidimo krške vandale, kaj zmorejo.

Drugače pa je Ljubljana carsko mesto za kolesarje in pešce. Center je zdaj res lep, ko je zaprt za promet. Pa še tiste ljubke klopce za enega imajo, auuuu... 

Leta 2008 so posebne enote avstrijske policije aretirale deset vodilnih aktivistov uspešnega avstrijskega gibanja za zaščito živali. Vse aktiviste, med njimi bivšega znanstvenega asistenta na Univerzi v Cambridgeu, so priprli. Ministrstvo za notranje zadeve se je hvalilo, da so ujeli tolpo organiziranih kriminalcev odgovornih za številne primere povzročitve premoženjske škode trgovinam s krznom in podobnim podjetjem. Vsi priprti so vztrajali, da obtožnice, ki so jim bile izročene, niso vsebovale nikakršnega dokaza za kriminalna dejanja, pač pa opis njihovega aktivizma za spremembo zakonov in poslovne politike. Več o tem.

Ko smo že mislili, da smo kulturno napredovali, ker lepljenja plakatov na drevesa nekaj časa v KK nismo zasledili, se zgodba ponavlja. Fotografije so iz železniške postaje in iz Leskovca.
Lepljenje plakatov na drevesa je znak pomanjkanja občutka za estetiko, pokazatelj odnosa plakaterja do narave, skratka znak pomanjkanja kulture. Če se bo to početje nadaljevalo, bo imela redarska služba v KK še eno opravilo več. V tem primeru jim vsaj ne bo težko izslediti naslova za izterjavo kazni, saj je dobro viden na vsakem plakatu.

Včeraj so po dolgem času do konca asfaltirali še zadnji del pešpoti od štadiona do mosta čez Savo, del pod mostom do Zatona. Čeprav so s tem dokončno uničili edino pravo pešpot v mestu, je dejanje vseeno vredno pohvale, saj je vsaj nekaj dokončano. Sicer manjkajo še klopce in kakšni lepi robnički, da ne bi izgledalo kot navadna cesta, vendar ne bi zdaj o estetskem čutu naših vrlih občinskih urbanistov. Ali pač! Tam, kjer je konec asfalta, se namreč začne del mesta, ki je pravi udarec v oko  in sramota brez primere. Omenil bom samo pločnik v Zatonu! 

Nekateri namreč že skoraj 10 let hodimo po razdrapanem pločniku, jeseni in pozimi se utapljamo v blatu in snežni brozgi, da ne omenjam kupov snega na pločniku. Na pločniku?! Oglejte si fotke in poskusite najti pločnik! Gospod župan je v svojih 3 (treh!) mandatih asfaltiral nebroj cest in pločnikov po celi občini, ni pa zmogel urediti slabih 100m pločnika v samem mestu. In očitno bo tako ostalo še kar nekaj časa, vsaj sodeč po odgovoru gospoda Jurečiča na vprašanje občanke o obnovi pločnika v Zatonu.

Občani Krškega moramo biti res potrpežljivi in lahko v nedogled čakamo, da se občinarji premaknejo. To velja, ne samo za pločnike, ampak tudi za pešpoti, kolesarske steze, mostove čez Savo, zelene površine in parke, otroška igrišča, bazen, društvene prostore... Odgovor je vedno isti, počakajte še malo, potrpite še malo, kmalu bo, leta in mandati pa tečejo, "ciganski" izgled mesta pa očitno naših urbanistov nič ne moti. 

Zanima me, kakšen človek lahko že 20 in več let gleda Zaton v takem stanju, kot je? kakšen župan lahko prebije 3 mandate, pa ga ne niti malo ne zmoti, da meščani sredi mesta gazijo po blatu in ogromnih lužah? Še pred parimi meseci je bilo v Zatonu tudi črno odlagališče smeti. In to v občini z največ investicijami na prebivalca v Sloveniji! Z županom smo se člani Zelenega kroga pred tremi leti celo sprehajali po Zatonu. Očitno je takrat nekdo držal fige v žepu...

V aktualnih zadevah si lahko preberete odgovor g. Jurečiča na vprašanje občanke. Bodite pozorni, komu vse je poslala vprašanje in kdaj šele je dobila odgovor. In kakšen!? 

Na fotkah si lahko ogledate trenutno stanje pločnika in tudi veliko zaplato asfalta sredi parkirišča, ki bi lahko končala tudi v pločniku. Pred kratkim so namreč obnovili avtobusno postajo (samo vozni del!), pločnik do nje pa žal ni imel te sreče.

In nasvet za prihajajočo zimo. Pravočasno si priskrbite visoke gumijaste škornje! Potrebovali jih boste. 

Pogrešan pes Ben.

 Pozdravljeni,

rad bi vam predstavil ekološko stran za najem - Najel.bi. Spletna stran spodbuja najem in izposojo predmetov. Kar v primerjavi z nakupom manj vpliva na okolje, saj se proizvede manj izdelkov in se lahko med seboj izposoja. Na strani lahko vsak brezplačno objavi ponudbo za oddajo predmetov, na spletni strani je pa že veliko predmetov, ki jih ljudje in podjetja oddajajo. Tako lahko na spletni strani primerjamo in se odločimo za najem jadrnice, avtodoma, maturantske obleke, orodja, kombija, poročne obleke, avtomobila, prostorov za praznovanje (piknik prostor, koča, lokal...), poročne obleke, športno in tehnološko opremo, fotoaparate in še veliko več.

Vabljeni, da obiščete spletno stran za najem www.najel.bi.

Avto šola Petrišič in IVO, zaparkira vse žIVO

Če se odločate za nakup psička, premislite, ali ne bi raje kakšnega
posvojili. V zavetišču Meli jih imajo več kot preveč. V primeru da ne
dobijo novega lastnika, jih čaka negotova usoda. Prosimo delite to
informacijo s svojimi prijatelji.

V našem okolju krepko zaostajamo z izgradnjo kolesarskih poti.
Dokaz za to je, da imamo kolesarskih poti v naši občini bolj za vzorec, večinoma kot okras rondojev. Ekološka spoznanja zadnjih let, grozeče podnebne razmere in vse večja gneča na cestah, nam daje vedeti, da lahko problem rešimo le na, za današnje pojme, alternativen način.

V mestu potrebujemo kolesarsko omrežje, ki bo nudilo dobre pogoje za opravljanje vsakodnevnih poti občanov. Omogočiti je treba možnosti za varno kolesarjenje na delo, po opravkih, po nakupih in v šolo. Ljudje imajo največ opravkov v mestu v krogu dveh, treh ali štirih kilometrov. Velik del voženj v mestu ni daljših od dveh kilometrov, vožnje z avtomobilom v centru mesta so skoraj vedno povezane z težavami s parkiranjem. S kolesom pridemo v neposredno bližino cilja, parkiranje pa je preprosto. Izračuni kažejo, da bi ljudje v mestu s kolesom ali peš opravili 75% poti, ki jih zdaj opravijo z motornimi vozili, pod pogojem, da bi bila zagotovljena kolesarska infrastruktura in varnost.
Poleg kolesarskih stez v mestu, potrebujemo še medkrajevne kolesarske povezave, ki so namenjene tudi rekreativnim in turističnim namenom.

Kolesarsko omrežje predstavlja tudi odraz kulture družbe in je zato zelo zaželena infrastruktura.
Prioritete razvoja vseh evropskih mest so omogočiti prometno infrastrukturo za pešce in kolesarje ter modernizirati javni prevoz. Šele potem pridejo na vrsto parkirišča in ceste, namenjene motornim vozilom. Zato še enkrat poudarjamo, da je sedanje stanje zaradi preobremenjenosti s prometom nevzdržno, za pešačenje in kolesarjenje nestimulativno, zaradi onesnaženja in nevarnosti nepriporočljivo.

Za rešitev situacije je potreben nov pristop, ta se začne z ugotovitvijo, da osebni avto ni edina možnost.

Most za pešce in kolesarje

Člani društva Zeleni krog Krško se zavzemamo za načrtovanje in izgradnjo mosta za pešce in kolesarje čez reko Savo.
Že v preteklosti je bilo Krško razdeljeno na dva, danes pa je razdeljeno na tri dele. Bivšim snovalcem urbanističnega razvoja, mesta ni uspelo povezati v celoto, kar se dandanes pozna na slabši kakovosti mestnega življenja. Staro mesto na desnem bregu propada, v njem ni več pravega življenjskega mestnega utripa. Prometna infrastruktura je podrejena vladavini avtomobila.
V naslednjih letih bomo dobili dva nova mosta za motorni promet, zatorej upravičeno pričakujemo tudi mostove za pešce in kolesarje. Most za pešce je v primerjavi z mostom za motorni promet neprimerno cenejši.

Mesto mora prostorsko zadihati kot celota, zato po našem mnenju nujno potrebujemo povezavo med desnim in levim bregom. Most, rezerviran za pešce in kolesarje, naj bo umeščen tako, da bo povezal Videm in Krško po najkrajši poti, omogočil mestno promenado in dnevne migracije zaposlenih in šolarjev (npr. Cesta 4.julija, most pri trgovini Chemo, na drugi strani se poveže z Dalmatinovo in naprej na CKŽ). Prav tako manjka podobna povezava od Vidma proti srednješolskem centru, športnim površinam, bodočem bazenu, nakupovalnem delu, pokopališču itd. V začetku leta 2008 smo podžupanji predlagali, da Občina Krško preveri možnost rekonstrukcije »vojaškega mosta« za potrebe pešcev in kolesarjev.

Mostovi povezujejo ljudi (še vedno in toliko bolj dandanes). Most je lahko za Krško tudi čudovita arhitekturna pridobitev. V zadnjih desetletjih mesto ni pridobilo omembe vrednega novega objekta, ki bi pomenil presežek v arhitekturi mesta, ki bi mestnem življenju in prostorskem razvoju dal nov zalet. Tudi z okoljskega in zdravstvenega vidika je most za pešce nujno potreben, ker bo občanom omogočil promet brez uporabe motornih vozil, posledično pa bo ugodno vplival tudi na zdravje posameznika. Dandanes sprehodi, peš hoja v šolo in v službo, zaradi onesnaženja zraka z izpušnimi plini, zaradi varnosti in tudi zaradi velike razdalje med centrom levega in desnega brega niso prijetni. Kaže pa, da bo ta problem rešen.
Pozdravljamo dejanje občine Krško, ki je v začetku leta 08 naročila idejni načrt za izgradnjo mosta za pešce.
Tudi župan, g. Franc Bogovič, je v predvolilnih obljubah izrekel zelo lepe in spodbudne besede za izgradnjo dveh peš mostov v Krškem, kar si društvo Zeleni krog intenzivno prizadeva že leto in pol.
Županovih besed ne bomo nikoli pozabili.

Urejene peš cone in zelene površine so ogledalo kulture mestnega življenja. Možnosti sta vsaj dve. Ali damo prednost avtomobilom in tudi tovornjakom, da parkirajo povsod, tudi na pločnikih in zelenicah, ter jih tako hitro uničijo. Lahko pa poskrbimo za čiste in funkcionalne, za upravičene uporabnike rezervirane peš in zelene površine. Kaj imamo v Krškem?

V pripravi.