Vsako leto na vzhodni obali Jadrana, ob obali ali v morju konča okoli 300 do 500 milijonov ostankov cigaret. Znanstveniki na univerzi  San Diego so na podlagi raziskovanj ugotovili, da lahko samo en cigaretni ogorek tako hudo onesnaži liter vode, da riba v njej pogine. Iz tega je mogoče sklepati, da so cigaretni ogorki, ki jih vsako leto na svetu odvržejo kar 845.000 ton, lahko usodni za življenje v rekah, morjih in oceanih.

Skupina ameriških znanstvenikov in ekologov se zato zavzema, da bi cig. ogorke opredelili kot strupeni odpad.

Vir: Dnevnik

Člani in simpatizerji društva Zeleni krog sodelujemo na lokalnih volitvah 2010.
S soodločanjem v občinskem svetu se bodo teme iz našega programa uresničile hitreje.

LISTA ZELENI KROG

se zavzema za:

• skrb za prijetno bivalno okolje, čisto pitno vodo in zrak,
• kolesarske steze in pločnike za varnost,
• skrb za čistočo in estetski videz mesta, naselij ter podeželske krajine,
• bolj učinkovit in poceni javni prevoz,
• izgradnjo mostov za pešce in kolesarje,
• zelene površine in športna igrišča, ki omogočajo rekreacijo in športno udejstvovanje občanov,
• nadstandardno izobraževanje od vrtca dalje,
• lokalno samooskrbo s hrano, pridelano v Posavju,
• izgradnjo zavetišča za zapuščene živali v Posavju,
• spodbujanje razvoja umetniške in ljubiteljske kulture ter kulture vsakdanjega življenja, kot ključnega pogoja za pozitiven razvoj družbe, človeških virov in gospodarstva,
• spodbujanje nenasilja, strpnosti in sožitja v medčloveških odnosih, v odnosih z naravo in celotnim okoljem.
 

Most za pešce čez reko Savo je bistvenega pomena za integracijo mesta v celoto in s tem razvoj meščanstva. Poleg tega bo prinesel zmanjšanje onesnaženja zraka in manj prometnih zamaškov, povečal pa bo varnost pešcev, tudi mnogih osnovnošolcev, ki iz desnega brega hodijo v šolo. Zanima nas, kateri župan bo zaslužen, da se most postavi? Sedanji župan, g Franci Bogovič, je v promocijskem gradivu za poslanca pred leti obljubljal kar dva mostova za pešce.

Z njegovimi besedami leta 2008: "V Krškem se bomo čez dve dobri leti peljali po novi obvoznici, dva nova mostova bosta še bolj povezala levi in desni breg. V tem času bosta zgrajena tudi dva mostova za pešce. Prvi bo Videm povezal s starim delom mesta Krško, drugi peš most pa bo vodil mimo Stare vasi, pod tovarno papirja na nasprotni breg do novega bazena in celotnega športno rekreacijskega kompleksa - Stadiona Matija Gubec. Gre za projekte, pri katerih smo znali pravočasno povezati idejo z viri za njeno uresničitev......"

Danes, sredi leta 2010, mosta za pešce še ni, še bolj čudno pa je, da župan in občinska uprava mostov za pešce sploh ne omenjajo več. V zadnjih mesecih je občina izdala obširno promocijsko zloženko, župan je o bodočih projektih nagovoril občane v tiskanih medijih. A mosta za pešce, vsaj enega, ni omenil. Pred nami je volilno leto. Ali je politika preračunala, da tema, kot je most za pešce v mestu, na podeželju ne prinesejo glasov, kvečjemu kakšen glas odnesejo...?

Danes smo že lahko preiskusili novo asfaltirano večnamensko pot Žadovinek - Brege, kar nas je zelo razveselilo. Pohvala in zahvala vsem, ki imate posluh za trajnostno mobilnost in varovanje našega okolja. Vabimo vse, da jo čim prej in čim večkrat preiskusite, ter nam podate svoje mnenje.

V soboto 22. 5. 2010 se je na ploščadi pred Kulturnim domom krško, odvijala EKO TRŽNICA, na kateri je letos sodelovalo tudi društvo Zeleni krog Krško. Na naši stojnici smo predstavili poglavitne smernice delovanja društva in tudi našo zadnjo akcijo "S.E.K.S. v mestu", zbirali podpise za zgraditev pešmosta in brezplačnega mestnega avtobusa v Krškem, postavili na ogled nove koše, ki bodo kamlu krasili naše mesto in okolico, ter odgovarjali na vprašanja v zvezi z akcijo Očistimo slovenijo v enem dnevu! V avli KDK je bila ta akcija in tudi nasploh ravnanje z odpadki, tudi bolj obširno predstavljena. Pred pričetkom predavanj, so si obiskovalci lahko ogledali naš kratki film: EKO GVERILA.

V soboto 12. junija ste vabljeni v Gostišče Hervol, Bukošek 67 , kjer se bo ob 11.00 pričel piknik, ki bo trajal do 20.00. Obiskovalci boste lahko dobili informacije o vegetarijanstvu oz. veganstvu, o zaščiti živali, o miroljubnem kmetijstvu, poskrbljeno pa bo tudi za pester zabavni program na odru ter za številna predavanja. Izvrstna in bogata kulinarična ponudba vegetarijanskih jedi bo marsikoga presenetila…. V glasbenem programu sodelujejo skupina Shyam, britanska pevka Shirlie Roden, Jadranka Juras in Big Band Krško. Vstop prost.

AKCIJA!  SAMO EN KOS SMETI je slogan čistilnih akcij v letošnjem letu, ki potekajo vsako prvo nedeljo v mesecu....Če bi vsak občan pobral Samo En Kos Smeti, bi bilo mesto čisto.  V nedeljo, 2. maja smo akcijo pričeli s čiščenjem stopnic pri zapuščeni kurilnici pri trgovini Podmornica, čistili smo okolico tržnice, šli v smeri proti železniški postaji in končali  pri vedno najbolj zanemarjenem zbirališču kontejnerjev ob Kolodvorski ulici. Vabljeni na naslednje akcije. Vkolikor se naših akcij ne morete udeležiti, čistite domaŠe opozorilo : neprimerno ravnanje z odpadki je kaznivo Na vsako čistilno akcijo društva Zeleni krog vas bo en dan prej spomnilo tuljenje sirene v mestu.
 

Potem, ko smo v začetku tedna obvestili KS in Občino Krško na sramoten izgled Zatona, smo lahko danes opazili, da je ta predel očiščen večjih kosov odpadkov, ostankov gradbenega materiala, ostankov vozil, itd. Če bi tudi kakšno manjšo smet pobrali, ali pa nekatere ostanke plastične oranžne ograje, tudi ne bi nič škodilo. Pozabili pa so na eno gumijasto gosenico od bagerja pod mostom. Koliko časa bomo čakali, da se je kdo usmili?

Kmalu bo minilo dve leti od naših pobud pristojnim, naj vendar postavijo koše za smeti ob večnamenski poti od mosta proti stadionu in prbl. 4 mesece od naše "gverilske" akcije, ko smo postavili nekaj svojih košev za smeti. Končno se je zgodilo!!!! Postavili so nove koše za smeti in očistili smeti, ki so kazile to lepo sprehajalno pot že nekaj mesecev. Čestitke.

Majhen korak za Občino Krško, a velik korak na poti k čistejšem in prijaznejšem okolju.

V zadevi aktualne polemike o načinu porabe jedrske rente, je stališče društva Zeleni krog naslednje: Denar iz rente naj se porablja izključno za nadstandardne projekte, ki vsem prebivalcem občine Krško dvigujejo kakovost življenja.

Ker bo z izgradnjo nove obvoznice v mestu pet vzporednih cest ( desni breg: Bohoričeva, CKŽ, Valvasorjevo nabrežje, levi breg: nova obvoznica, cesta Sotelsko- Videm), se zavzemamo za trajno zaprtje CKŽ in Dalmatinove, do fakultete. Ureditev prometnega režima in dostopa za lastnike hiš je zaradi drugih cest mogoča, ulico CKŽ pa bi namenili vzpostavitvi nove identitete starega mestnega jedra, oživljanje mestnega utripa in obujanju družabnega življenja. Za to so predvideni naslednji ukrepi:
tlakovanje ulice, obnova fasad, gostinski lokali na CKŽ – zunanje terase, trgovine z živili, nova knjižnica, fakulteta, kulturni dogodki, možnost organiziranja stojnic na CKŽ, obnova in naselitev praznih objektov (novi stanovalci!).
Zaprta ulica se naveže na most za pešce. Ko bo izgrajen most za pešce in kolesarje, se bo zmanjšal velik del prometa, ki ga sedaj občani opravijo z osebnimi vozili. Zato ne bo potreb po novih parkirnih mestih ali celo po parkirni hiši. S tem bomo v staro mesto dobili pešce in kolesarje, (življenje na ulici!), to pa je glavni pogoj za oživitev mesta.
Ulica CKŽ (od št.48., do Hočevarjevega trga, druga varianta predvideva zaprtje do stavbe Občine Krško) in Dalmatinova naj se torej za motorni promet zapreta,
izgubljena parkirišča naj se v istem številu nadomestijo na nabrežju, dvosmerni promet pa naj se izvede tudi na delu, kjer je sedaj enosmerni promet (igrišče Šajspoh).
Motorni promet na tem krogu, lahko ga imenujemo obvoznica okoli starega mestnega jedra (Bohoričeva, Valvasorjevo nabrežje), naj se zaradi varnosti pešcev in kolesarjev, ter zaradi zmanjšanja hrupa, omeji na 30 km/h.

Na mednarodni podnebni konferenci v Kopenhagnu voditelji držav iščejo poti za sklenitev ambicioznega in pravičnega podnebnega dogovora. V soboto, 12. decembra 2009, pa bodo posamezniki po vsem svetu s simbolnimi akcijami pošiljali sporočilo upanja in pričakovanja, da se bo voditeljem uspelo dogovoriti. Svoje sporočilo bomo poslali tudi iz Slovenije. Organizacije pobudnice kampanje Ukrepaj zdaj! vabimo vse, da se nam pridružite: v Ljubljani (Prešernov trg) in Mariboru (Glavni trg) v soboto 12. decembra, v Krškem (trg pred Kulturnim domom ob 18.45). Simbolno bomo prižgali svečko upanja jasnega sporočila, da od naših voditeljev pričakujemo UKREPANJE! Vabimo vas, da se nam pridružite!

Pridruži se nam tudi ti. Skupaj nam bo uspelo.
Spomladi 2010 bomo v Sloveniji organizirali največjo prostovoljno čistilno akcijo do sedaj. Očistili bomo več kot 10.000 popisanih divjih odlagališč in z njih odstranili prek 20.000 ton odpadkov, ki so nevarni za okolje in ogrožajo podtalnico, ki je za Slovenijo najpomembnejši vir pitne vode.

Vključiti nameravamo vse prebivalce Slovenije, ne glede na starost, izobrazbo, versko ali politično pripadnost. Z doslej verjetno največjo ekipo prostovoljcev, strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij, prostovoljnih društev, tabornikov, skavtov, vojske in drugih akterjev slovenske družbe bomo v enem dnevu počistili odpadke, ki so odvrženi v gozdovih, na hribovskih poteh, obrežjih rek in morja, ob poteh in cestah v urbanem okolju in tudi v naseljih in vaseh.

Povod za odločitev o organizaciji vseslovenske čistilne akcije je estonska akcija Let's Do It 2008, v kateri je skupina 50.0000 prostovoljcev maja 2008 v Estoniji v enem dnevu iz narave odstranila 10.000 ton odpadkov, in to v pičlih petih urah. Z običajnimi čistilnimi postopki bi država za tako količino odpadkov potrebovala tri leta in porabila 22 milijonov evrov. Oglejte si estonski primer dobre prakse na video posnetku, navdušil vas bo: http://www.youtube.com/watch?v=ZcDntGLS4ig

Tudi akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! temelji na prostovoljnem sodelovanju in delu. Na uvodnem sestanku, 2. 9. 2009, se nas je v Ljubljani zbralo 16, tri tedne kasneje je podporo in pripravljenost za sodelovanje izkazalo že več kot 350 posameznikov, vsak dan pa se prijavljajo novi prostovoljci.

K sodelovanju bomo povabili vse slovenske šole, vrtce, fakultete, zavode, okoljske organizacije, vladne in nevladne inštitucije. Pričakujemo, da se nam bo pri čiščenju na sobotni pomladanski dan prihodnje leto (predvidoma 17. aprila 2010) pridružilo več kot 200.000 prostovoljcev. Z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! želimo zmanjšati količino odpadkov v naravi, očistiti ulice, sprehajalne poti, mestna središča ter dvigniti osveščenost prebivalcev Slovenije o problematiki odpadkov. Marsikdo od nas v tej akciji vidi tudi simbolni pomen: da zmoremo stopiti skupaj, da znamo ceniti in negovati prave vrednote ter da le skupaj lahko dosežemo, da ostane Slovenija tudi v prihodnje varen, topel ter čist dom za vsakega od nas. Ekologi brez meja

V Krškem se v zadnjih mesecih vrstijo mnoge razprave, okrogle mize, urbanistične delavnice na temo oblikovanja mestnega prostora v prihodnosti.
Povod za zadnjo, zelo dobro obiskano razpravo v mali dvorani Kulturnega doma (1.12.09), je nedavna »ponudba«, da se prostor opuščene proizvodnje celuloze, proda za simbolično ceno 1€..... več preberite pod aktualno

Zeleni krog je skupaj z Luksuz produkcijo DZMP posnel kratki film z naslovom EKO GVERILA.

»kaj se zgodi, ko okoljevarstvenikom zmanjka potrpljenja« … Vabljeni k ogledu.

Na leto v Sloveniji prižgemo med 21 in 23 milijonov sveč. Ko te sveče dogorijo, ostane 5.000 ton odpadkov, kateri končajo na deponijah. Slovenci smo v EU absolutni rekorderji po številu prižganih svečah na prebivalca. Na mariborskem pokopališču Pobrežje prižgejo samo na 1. november 200.000, na ljubljanskih Žalah pa več kot pol milijona sveč. Takšnem obremenjevanju okolja se lahko izognemo na ta način, da sveč ne kupujemo, če pa jih že, jih kupimo manj, ko pa ugasnejo, poskrbimo, da jih odložimo v za to posebej določene zabojnike.

Po dveh letih vztrajnega prepričevanja občinskih uradnikov, da v Krškem primanjkuje košev za smeti, na reševanju tega problema žal nismo zasledili bistvenega napredka. Zavedamo se, da je občinski proračun obremenjen z velikimi projekti, zato zmanjka denarja za male; vendar pa so ti po našem mnenju morda še bolj nujni. Zato smo se v društvu Zeleni krog odločili, da nekatere mini komunalne probleme rešimo na malce drugačen način. V sodelovanju z lokalnim pleskarjem, ki je priskrbel posode, ter otroci iz Senovškega vrtca, ki so dodali likovno podobo, smo izdelali sedem lepih košev za smeti, ki smo jih namestili na mesta, kjer je najbolj potrebno. Pozivamo občane, naj uporabljajo to novo pridobitev, komunalna služba pa naj koše redno prazni, v ta namen jih bomo tudi obvestili o lokacijah vseh košev. Za postavitev posod nismo izdelali projektne dokumentacije ali pridobili gradbenega dovoljenja, prepričani pa smo, da nam bodo pristojne službe ta prekršek spregledale. Proračun za izvedbo projekta znaša samo 0,00€, v kar je prišteto tudi prostovoljno delo vrtičanov in članov društva Zeleni krog. DDV ni obračunan! Zadnje podatke namenjamo kot primer občinskim upravljalcem javnega denarja, da je mogoče veliko problemov rešiti tudi z malo ali nič denarja, potrebujemo samo malce dobre volje.

Na nedeljski čistilni akciji, ki je bila obenem pohod na Grmado, smo se v malce manjšem številu kot smo pričakovali, zbrali v novo urejenem parku Jurija Dalmatina. Najprej smo temeljito očistili park, še posebej površino okrog klopi, saj je nekaterim obiskovalcem parka težko odvreči smeti v posodo, ki je oddaljena en meter in vztrajno puščajo smeti pod klopmi. Ne razumem te kulture, verjetno si tako nekateri razlagajo svobodo. Kakor doma, tako tudi na javnih mestih!
Enako, kot je za omejevalce svobode, ekologe označil nedavni visoki gost Krškega, Vaclav Klaus, tudi v naših krajih okoljevarstvo marsikoga moti in mu predstavlja oviro v njegovi svobodi...... (več si preberite pod aktualno).

V tednu otroka so otroci, ki živijo v okolici starega mestnega jedra dobili prav posebno in lepo darilo. Stara, dotrajana in včasih že tudi nevarna igrala so zamenjali z sodobnimi igrali podjetja Mitos. Nakup in postavitev je financirala Občina Krško, sodelovali pa so tudi Krajevna skupnost Krško in okoliški stanovalci.
Veselj otrok je bilo v minulih dneh nepopisnoin upam, da se bo otroški smeh razlegal še dolgo časa.

Razstavo rešitev za vsebinsko in oblikovno prenovo ter razvoj starega mestnega jedra je v četrtek, 24. 9. v prisotnosti dekana Fakultete za arhitekturo Petra Gabrijelčiča odprl župan občine Krško Franc Bogovič.

Dela bodo v nekdanji trgovini Hardi na ogled postavljena do 22. oktobra. Na delavnici pridobljene rešitve bo Občina Krško uporabila kot osnovo za nadaljnje načrtovanje in projektiranje ureditev, ki sledijo v starem jedru Krškega. Delavnica, vodil jo je Mitja Janc, je potekala v sodelovanju z Društvom arhitektov in študentov arhitekture Posavja ter krajinskimi arhitekti, ki so podali predloge za osem posameznih območij urejanja znotraj starega mestnega jedra. Tako je podrobneje obdelano območje Zatona, nekdanjega zdravstvenega doma in območje Avtoline, območje ob brvi, novi trg ob peš coni, Valvasorjevo nabrežje, vzhodna mestna ulica in Hočevarjev trg, stari Videm ter rekreacijska in učna krožna pot ter ureditev zelenih površin.

Prenovi oz. revitalizaciji starega mestnega jedra Občina Krško pristopa v želji, da bi oblikovala mesto urejenih, vsem dostopnih javnih površin, uredila novo združevalno mestno središče občanov, izboljšala bivanje, omogočila racionalnejšo ter trajnejšo izrabo prostora, ga naredila za zanimivo poslovno, storitveno in stanovanjsko območje ter hkrati ohranila identiteto starega mestnega jedra; je na odprtju izpostavila vodja oddelka za okolje in prostor Simona Lubšina. Zahvalila se je tudi sodelavki Stanki Vodeb, ki projekt vodi in je strokovno delo prepletla z veliko mero osebne zagnanosti, iz katere so se porodile odlične zamisli.

Dekan Fakultete za arhitekturo prof. Gabrijelčič je sinoči z navdušenjem pozdravil vse avtorje urbanističnih rešitev in le-te opisal kot zrele, saj imajo rešitve stvarno podlago, ki je uresničljiva v realnosti. Pristop k izboljšanju kvalitete življenjskega okolja je označil kot izredno pomembno izhodišče, ki ob boljši kvaliteti bivanja spodbuja tudi ustvarjalnost ljudi.

Na osnovi strokovnega mnenja prof. Garbrijelčiča in krajinske arhitektke Petre Jernejec Babič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bodo izbrane najprimernejše rešitve, ki bodo predstavljale izhodišča za nadaljnje načrtovanje. Končni namen strategije prenove in razvoja starega mestnega jedra je namreč pridobitev celovitega pogleda, ki mu bodo v prihodnosti sledile bodoče ureditve, ki prihajajo v prostor.

Vsem avtorjem rešitev je čestital tudi župan občine Krško in se jim zahvalil za prispevek, ki bo imel izreden pomen za nadaljnji razvoj mesta Krško. Ob ogledu razstave se je razveselil tudi pristopa, ki priznava zgodovino in ob prepoznavnih lastnostih, ki jih staro mestno jedro ima ohranja identiteto našim zanamcem.

Vseh 17 rešitev avtorjev urbanistično arhitekturne delavnice bo do 22. oktobra, ob torkih, sredah in četrtkih, od 16. do 19. ure na ogled v nekdanji trgovini Hardi. (vir Občina Krško)

Danes ob dnevu brez avtomobila, zaključku evropskega tedna mobilnosti, lahko obiščete predstavitev kolesarskega vodnika avtorja Borisa Papaca. Predstavitev bo danes v Mestni hiši v Brežicah, ob 18. uri.

Več si preberite tukaj…

Skupina učencev OŠ Jurija Dalmatina in  član društva Zeleni krog Krško, pod vodstvom učitelja Antona Zakška , je danes sodelovala v akciji Dan brez avtomobila, ki jo je organizirala Občina Krško. Kolesarili smo po Krškem in okoliških krajih, pot pa so zaključili v starem delu Krškega, na delu ulice CKŽ, kateri je bil danes zaprt za avtomobile. Cesta je bila za nekaj ur namenjena ustvarjanju otrok na temo prometa in trajnostne mobilnosti. Letos akcija poteka pod geslom:

»Dobra klima v mojem mestu«

Dan brez avtomobila tudi v Krškem
Občina Krško se tudi letos priključuje številnim evropskim in slovenskim mestom v pobudi Evropskega tedna mobilnosti. Osrednja prireditev bo potekala v petek, 18. septembra, ko bo od 7. do 13. ure za ves promet zaprt del starega mestnega jedra.

Cesta krških žrtev bo tako na Dan brez avtomobila, postala osrednje prizorišče mladostnega ustvarjanja. V želji, da bi spodbudili uporabo nemotornih in javnih prometnih sredstev, pa bo Občina Krško v petek poskrbela tudi za brezplačne vožnje mestnega avtobusa.

»Dobra klima v mojem mestu« je tematski naslov tokratne tradicionalne pobude evropskega tedna mobilnosti in opozarja na posledice podnebnih sprememb in na vse, kar ustvarja »klimo« mest. Občanke in občane želimo nagovoriti k zavesti, da manj prometa izboljšuje kakovost življenja.

Akciji se Občina Krško priključuje v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki v starem mestnem jedru Krškega v petek, 18. septembra, pripravlja tudi osrednjo prireditev. Ta bo potekala od 10. do 12. ure, pri klubu Zvezda, kjer se bodo družili mladi iz cele občine. Za ves promet bo zaprt del Dalmatinove ulice od stavbe nekdanje prodajalne Trgoavto do križišča Dalmatinove s Cesto krških žrtev (CKŽ) in naprej do križišča Ceste krških žrtev s Šofersko ulico, pri gostilni Murko.

Občina Krško bo k dnevu brez avtomobila prispevala tudi z brezplačnimi vožnjami mestnega avtobusa. Redne avtobusne linije bodo v času zapore obratovale po ustaljenem voznem redu z izjemo avtobusnega postajališča pred pošto na CKŽ, ki se premesti na Hočevarjev trg. (vir: Občina Krško)

Današnja čistilna akcija, ki smo jo člani in prijatelji društva Zeleni krog izvedli v starem mestnem jedru, je bila uspešna z vidika 17 članske udeležbe in tudi velike količine smeti, ki smo jih pobrali. Podatek o 12 velikih vrečah smeti seveda ne moremo šteti kot uspeh, ampak v sramoto tistim, ki te smeti odmetavajo po Krškem.
Ker ima Krško mestnega čistilca, je ulica CKŽ na prvi pogled kar vzorno čista, opaziti pa je, da nekatere stranske ulice in bolj zakotne lokacije omenjena čistilna služba le redko obišče, npr. v okolici igrišča Šajspoh so še ostali odpadki nedavnega športno družabnega dogodka. Enako velja za ozke prehode iz CKŽ na nabrežje Save, ki so žal pozabljeni in nevzdrževani že dolgo časa.
Na glavni ulici CKŽ je vidno pomanjkanje pepelnikov, tako je na nekaterih mestih (glavni vhod v sodišče in še kje) polno cigaretnih ostankov. To bi se dalo hitro rešiti. Na mestih, kjer je opaziti ta problem, je nujno namestiti pepelnike, potrebno pa je tudi nekaj kulturne vzgoje nekaterih kadilcev, ki brez razmisleka odmetavajo ostanke svojih užitkov.
V triurni akciji smo temeljito očistili (vključno s cigaretnimi ostanki na nekaterih mestih) staro mesto od Hočevarjevega trga do gostilne Karizma, po glavni in vseh stranskih cestah.
Na lep nedeljski dan smo torej storili nekaj dobrega za mesto, obenem pa čistilna akcija za člane in simpatizerje društva predstavlja lepo družabno popestritev nedeljskega dopoldneva.

Včeraj sem bila zopet priča padcu kolesarke na Leskovški cesti, ki se je na srečo končal brez poškodbe. Pred dobrim mesecem sem na istem mestu reševala kolesarko, ki si je ob padcu izpahnila koleno. Zelo huda poškodba je bila, ki bo imela trajne posledice. Gre za nesrečno Leskovško cesto, ki zaradi stiske s prostorom nima kolesarske steze, vendar prostorska stiska ni opravičilo. Kolesarji moramo imeti svojo pot za vožnjo.  Če je cestišče ozko, bi ga morali razporediti med vse udeležence v prometu. Na navedeni ulici imamo primerno široko cestišče in dva pločnika, v klancu pri cerkvi je en pločnik celo neobičajno širok (tako širokega pločnika še nisem videla). Na nevarnih odsekih se kolesarji, ker nimamo druge izbire, umaknemo na pločnike (ki so prazni) in v primeru, da robniki na izvozih z dvorišč niso zadosti spuščeni pride do velike nevarnosti padca. Šoferji, kolesarji in odgovorni za načrtovanje in izdelavo cestišč, bodimo pozorni na našo in varnost naših bližnjih.

Danes so pri hotelu City vrisali nov prehod za pešce. Zahvaljujemo se pristojnim na Občini Krško, Zeleni krog pa se zahvaljuje vsem 160tim podpisnikom peticije. Tudi z vašim podpisom ste pripomogli k temu, da bo mesto postalo pešcem in kolesarjem prijazno. V društvu nadaljujemo z aktivnostmi za pospeševanje izgradnje kolesarskih stez in mosta za pešce.

Starši, dajmo otrokom "pravi signal" in bodimo sami otrokom vzgled. Pustimo avtomobile doma in se skupaj z našimi otroci sprehodimo do šole. Če je šola predaleč in se bo otrok moral voziti z avtobusom, pojdimo z njimi na avtobus, naučimo jih pravilnega vstopa in iztopa, pozdrava, obnašanja na avtobusu, itd. Na poti v šolo ga lahko naučimo osnovnih prometnih pravil in, da ni sam v prometu. Otrok, ki kasneje sam hodi v šolo je bolj samozavesten, pozna pasti v prometu, gibanje pa je tako ali tako v vsakem trenutku dobrodošlo in zdravo. Takole pa je zgledalo danes na prvi šolski dan v okolici OŠ Jurija Dalmatina. Šolska pot?

V začetku avgusta 09 so ponovno odprli obnovljena stopnišča pri tržnici in  Aeru(bivši Papiroti).

Stopnišča so bila zelo zanemarjena,dotrajana, tudi že nevarna. Obnovljena stopnišča so za pešce sedaj prijaznejša in varnejša. Nesprejemljivo pa se nam zdi, da niso namestili košev za smeti, ki so bili prej tam že nameščeni.

Zamišljajte si, da se vselite v novo ali obnovljeno stanovanje brez košev za smeti.

Ob zaključku del pri rekonstrukciji ceste in pločnika pri gostilni Buršič v Stari vasi smo na terenu opazili dejstva, ki nas predstavnike društva Zeleni krog spravljajo v slabo voljo.
Na tem primeru ne bomo protestirali, ker na omenjenem odseku ni kolesarske steze, pa bi po našem mnenju tudi morala biti. Gre za izvedbo pločnika, ki je nevaren in v posmeh vsem prizadevanjem, da bi se Krško cestno infrastrukturno uredilo, kot se za mesto v 21. stoletju spodobi.
Več o tem med aktualnimi zadevami...
rekonstrukcija pločnika v Stari vasi

ZEMLJA – NAŠ DOM, dokumentarni film

V 200.000 letih je na Zemlji človeštvo postavilo na glavo ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije na planetu. Cena, ki jo plačuje, je visoka in človeštvo se mora čim prej zavedati svojega prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva in spremeniti vzorce potrošnje. Z edinstvenimi posnetki iz več kot 50 držav sveta, vse je posneto iz zraka, z dokumentarnim filmom ZEMLJA – NAŠ DOM je Yann Arthus-Bertrand položil temeljni kamen za zgradbo, ki jo moramo graditi mi vsi skupaj.

Dokumentarni film ZEMLJA – NAŠ DOM bo največji dogodek na svetu, prvič bo predvajan na isti dan v več kot 50 državah sveta. Predvajan bo 5. junija 2009 na »Svetovni dan okolja«, večinoma zastonj in to v kinu, na TV, DVD in medmrežju.

V jedru filma je jasno sporočilo : imamo večji vpliv na Zemljo kot ona lahko prenese. Smo preveč potrošniški in preveč smo izčrpali naravna bogastva. Iz zraka lahko vidimo zemeljske poškodbe. Film razmišlja o nastalem položaju in nas priganja k ukrepanju. Daje težo argumentom okoljevarstvenih organizacij, ki nas svarijo pred pretirano potrošnjo. Prav zaradi tega je bil film distribuiran kot še nikoli doslej : zastonj, kamorkoli je mogoče. Tako naj bi film prišel do ljudi, katerih potrošnja ima direkten vpliv na Zemljo, da bi začutili potrebo spremeniti svoje življenje.

Dobili smo nove, lepo asfaltirane površine za pešce. Od sedaj naprej bodo vozniki avtomobilov lahko lepše parkirali svoje vozilo.

Društvo Zeleni krog Krško organizira niz čistilnih akcij za lepši videz mesta, vsak mesec enkrat. V letu 09 se bo tako izvedlo 9 čistilnih akcij.
Organizacijsko je prireditev načrtovana tako, da bo akcija vsako prvo nedeljo v mesecu, za vsak mesec pa bomo na naši spletni strani www.zelenikrog.org
glede na potrebe (nečistočo) objavili, kje v KK bo dotični mesec akcija potekala.
Na Kostak-u bomo zaprosili, da za vsako akcijo pripeljejo dodatni kontejner. Smisel poziva je v tem, da se občani in tudi drugi, ki so službeno zavezani k temu, začno v večjem številu zavzemati za čistočo, in redno čistiti svoj okoliš.

Čistilne akcije bodo potekale naslednje nedelje v letu 2009: 5.4., 3.5., 7.6., 5.7., 2.8., 6.9., 4.10., 1.11., 6.12., dopoldne, predvidoma ob 9.00 uri. "Kdor želi spremembe, naj začne pri sebi".

Vabljeni k udeležbi.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice ima na svoji strani peticijo za uvedbo brezmesnih jedilnikov v vrtce in šole.

http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=04645

Tisti, ki mislite, da si naši otroci zaslužijo brezmesne jedilnike, ki vam je do tega, da smo bolj prijazni živalim in okolju..., jo lahko podpišete.

V soboto 7. marca smo se v Ljubljani udeležili protestnega shoda proti zlorabi živali v krznarski industriji, ki se ga je udeležilo približno 150 človeških in tudi nekaj pasjih duš, ki jim za trpljenje živali ni vseeno.

Dandanes nošnja krzna sploh ni potrebna. Obstajajo druge alternative toplih oblačil, če pa že kdo hoče res kazati videz v krzno oblečenega »jamskega človeka«, obstajajo tudi dobre imitacije krzna iz umetnih materialov.
Živali v reji za krzno trpijo. Prosto živeče živali v naravi tega trpljenja za časa njihovega življenja sicer ne izkusijo. Njihovo trpljenje je kratkotrajnejše, a vseeno. Žival za krzno je treba ubiti, na tak ali drug način, dejanje, ki bi moralo biti v sramoto ljudem, človeku, ki se rad opiše kot najbolj razvito duhovno bitje, obdarjeno z razumom in tudi občutkom za etiko.
Kje je občutek za moralo in etiko, npr. pri krutem ubijanju tjulnjev, ko ubijajo par tednov stare mladiče, ker je njihovo krzno še snežno bele barve in kot tako močno zaželeno v svetu visoke mode. Pogosto jim krzno vzamejo še pri živem telesu. Kdo kupuje in nosi to krzno?
Veliko evropskih držav je že sprejelo zakonske omejitve oziroma popolne prepovedi vzreje živali za krzno, npr. Švica, Anglija, Wales, Škotska, Severna Irska, Hrvaška in Avstrija. Slovenija takšnega zakona ne premore.
Naslednji protest v naši bližini je v soboto, 14. marca v Zagrebu, pred ambasado Kanade, ki je glavna izvoznica tjulnjih kož.
Učimo se iz zgodovine, opustimo slabe stvari, in se trudimo za lepšo prihodnost na zemlji.
Dejstva o krznu:
- vsako leto je več kot 60 milijonov živali ubitih samo za krzno
- živali na farmah živijo v majhnih kletkah, kjer se komaj premikajo in so podvržene stresu in apatiji, zaradi česar prihaja do samopoškodb (žvečenje lastnih tac in repov) in stereotipije (ponavljajoči se gibi živali, npr. vrtenje v kletki)
- najpogostejši načini usmrtitev: lomljenje vratov, elektrošoki, pri katerih je ena izmed elektrod potisnjena v ustno, druga v vaginalno ali analno odprtino, usmrtitev s plinom, injekcije cianida v srce
- pravo krzno NI ekološko, ker se pri njegovi predelavi uporabljajo človeku in okolju škodljive kemikalije, proizvodnja pa zahteva 20-krat več energije kot proizvodnja sintetičnih materialov
- samo v ZDA prinašajo krzneni dodatki na kapucah, rokavih, čevljih, torbicah, šalih, nakit… 500 milijonov dolarjev dobička letno; krzneni dodatki so na voljo povsod po svetu in v večini primerov niso označeni kot pravo krzno; zanje se najpogosteje uporablja krzno lisic in krzno mačk ter psov, ki je na mednarodni trg uvoženo s Kitajske

Koebenhavn: 

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042250906

Bila je lepa sončna sobota. Kot nalašč za družinski izlet. Ne, nismo šli na Gorjance ali Sremič in na Bohor tudi ne, rajši smo se odločili za sprehod po našem prelepem mestu. Zakaj bi se vozili nekam daleč, če ni treba, pa še za našo ljubo Zemljico tako skrbimo. Za kolo je bilo vseeno še premrzlo, vendar komaj čakamo tople dni, ko se bomo lahko zapeljali po čisto novih kolesarskih stezah. Kako lepo od župana, da je tako hitro izpolnil svojo obljubo izpred volitev! Da bi se izognili prometu na avtomobilskem mostu in gradbišču v Zatonu, smo rajši zavili na novi peš most, ki povezuje stari del mesta z Vidmom in je najkrajša in najbolj varna povezava za pešce. Ob sobotah je prav lep pogled na množico ljudi na mostu, mamice z vozički, otroci na rolerjih, upokojenci zamišljeno zrejo dol po reki in obujajo spomine. Pomislil sem, kakšna sreča, da imamo župana in občinske službe, ki se zavedajo, kaj pomeni en tak lep peš most za mesto in njegove prebivalce. Še od daleč ga hodijo gledat in to ni kar tako. No, mi smo bolj športni tipi in smo bili hitro na drugi strani in naravnost čez mesto proti Libni. Nisem si mogel kaj, da ne bi opazil, kako čiste so zelenice, odkar za red in čistočo skrbi mestni redar. Nikjer niti papirčka. Tudi cestarji so se potrudili in na novo prebarvali vse prehode za pešce in odkar so postavili nekaj ovir na cesti, tudi cestnih divjakov ni več videti. Na Libni smo uživali v popoldanskem sončku in se nato spustili do Strgarjevega brega, pa do ribnika. Prava idila! Ker smo že kar dobro pretegnili ude, smo si zaslužili kaj sladkega. Torej, smer Matija Gubec! Pred kulturnim domom je prav živahno. Trg je po dolgem času obnovljen, ljudje posedajo na udobnih klopcah, majhni otroci se igrajo in opazujejo vratolomije rolkarjev in rolarjev. Kako lepo, da imajo občinske službe posluh tudi za mladino. Ni bilo težko zbrati denarja za rolkarski poligon. Privoščili smo si kremšnito in tortico in se počasi sprehodili do doma. Iz smeri papirnice se je slišal trušč. Podirajo odslužene stavbe, prejšnji teden so podrli enega od starih dimnikov, čistijo nesnago in strupene snovi v tleh, v nekaj letih naj bi tod zrasel velik mestni park z jezercem, trim stezo in športnimi igrišči. Če ne bo kriza prehuda, bomo dobili tudi nov odprti bazen, ki si ga vsi tako želimo. Kasneje doma sem premišljeval. Tale naš župan se pa res trudi za nas. Prav vse, kar je obljubljal pred volitvami in pred leti, je izpolnil. Še več, kot smo si želeli! Na naslednjih volitvah ima moj glas! Kaj pa vi, za koga boste volili?

V sredo, 18.2. je bilo v MC Sevnica predavanje o naravnem načinu življenja: naravna prehrana (živa hrana, ne industrijska ), občasno postenje,  
vsakodnevno aerobno razgibavanje in stik z naravo, dovolj počitka, urejeni odnosi z bližnjimi, skrb za naravno okolje... . Bilo nas je tudi veliko Krčanov, ki nas je zanimalo, kako se lahko telo samo pozdravi s postom in živo hrano ter seveda z voljo do tega.

Najbolj me je navdahnil predavatelj Marjan, trenutno na sredini 40 dnevnega posta, ki ne prodaja megle, ampak z lastnimi izkušnjami, neomajno energijo, ljubeznijo do narave, družine, športnega načina življenja seže do srca. Nisem čutila, da nam hoče kaj prodati, kot večina " zdravilcev " - predvsem to, kako naj človek izkoristi svoje naravne sposobnosti. Zbudil me je iz zimskega spanja: obula sem copate in opravila svoj prvi km teka v novem letu. Začetek je, potem pa steče(m).

Ker fasado Železniške postaje Krško že nekaj časa kazijo provokativni grafiti s simboli okupatorja iz druge svetovne vojne, smo se po debati na forumu e-posavje odločili, da sporne grafite prebarvamo, za kar smo dobili dovoljenje predstavnika Slovenskih železnic. Barvo nam je priskrbel pleskar iz Krškega, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.

Kot prebivalcem mesta in uporabnikom postaje nam ni prijetno gledati teh provokacij, kaj šele nekomu, ki je bil zaradi te ideologije osebno prizadet med drugo svetovno vojno. S tem dejanjem smo pokazali, da nam ni vseeno, in, da si poleg zavzemanja za čistočo in razvoj bivanju prijaznega mesta, želimo tudi, da bivamo v kulturnem, strpnem okolju.
Pozivamo avtorje spornih grafitov, naj si ob prvi priliki ogledajo vsebino muzeja izgnancev na gradu Rajhenburg.

...Nizozemska vlada je od druge polovice lanskega leta sicer porabila že 70 milijonov evrov za spodbujanje in oglaševanje kolesarjenja. Kot je ob tem pojasnila tiskovna predstavnica prometnega ministrstva Anne van der Vliet, so s tem denarjem med drugim izboljšali kolesarske steze, ki vodijo do večjih podjetij, poleg tega pa so povečali število parkirnih mest za kolesa na postajah tramvajev v mestih....

Povezava do celega članka v Delu: www.delo.si/clanek/75087

Vabljeni k ogledu dokumentarnega filma ZEITGEIST ADDENDUM v torek, 27.1. , ob 19. uri, Klub KDK, prost vstop

Ustvarjalci filma Zeitgeist Addendum pravijo, da film vsebuje enega izmed najbolj zanimivih, resničnih, a hkrati tudi krutih pogledov na svet in avtoritete, ki mu vladajo. Govori o monetarnem sistemu in kapitalu in kako denar nastaja. Odgovori pa tudi na vprašanje, kdo vlada svetu. Film si je vredno ogledati, saj vam utegne spremeniti pogled na svet, življenje in celotno dogajanje na našem planetu, ki smo mu priča v zadnjih letih.

www.zeitgeistmovie.com

Sej ni čudno kje vse parkirajo šoferji, če jih že v avto šoli tako učijo!

Aja! Na tabli piše: prepovedano parkiranje in ustavljanje! INTERVENCIJSKA POT! velaj od znaka 10m v levo.

Težko sem ga pričakoval. Prijazna narava nam je namenila  20 cm lepega, belega, sipkega in lahkega snega. Vsem razen pešcem. Nam je prijazna cestna služba na pločnike naplužila dodatnih 20-30 cm umazanega težkega, s soljo pomešanega, težkega snega(če se temu lahko tako reče).

Danes sem opazil dve stvari:

Če zapade malo snega je pešcev manj kot običajno, če pa ga zapade toliko kot danes, ali več, pa je pešcev neprimerno več kot v običajnih dneh. Tudi na želežniški postaji je čakalo na vlak neprimerno več ljudi. Ljudje so le videli, da poleg avtomobila obstaja še vedno tudi javni prevoz. Ko bi se le večkrat spomnili na to.

Danes so bili ljudje na cesti(pešci, ne šoferji) veliko bolj prijazni kot običajno. Medtem, ko smo ponavadi zaviti vsak v svoj šal in svoje probleme, sem danes skoraj z vsakim lahko spregovoril besedo ali dve. Mislim, da nam je ta sneg malo razmehčal dušo. 

Hvala dvema delavcema(verjetno iz Vipapa), ki sta lepo očistila peš most preko železnice.

Vsem, ki so zdravi in dobre volje, želim, da bi se danes lepo razgibali na snegu. Tako ali drugače. Z lopato ali brez.

Kljub skoraj povsem praznim parkiriščem pred območjem Term, je večina peščevih površin okupiranih s pločevino. Vozniki svojih jeklenih ljubljenčkov se ne ustrašijo niti zelenic. Od pristojnih ni videti pretiranega truda ali želje, da bi rešili problematiko. Za začetek, bi lahko na cesto postavili študenta, ki bi goste usmerjal na parkirišča, kršitelje pa prijazno opozarjal na nepravilno parkiranje.

V prihajajočem času želimo vsem občanom predvsem zdravja in zadovoljstva v življenju. Poleg tega upamo, da bomo znali v prihodnjem letu bolje skrbeti za naravo in mesto, v katerem živimo. Dovolj smo se pogovarjali o varovanju okolja, zdaj potrebujemo konkretne ukrepe. In tukaj računamo na vas, cenjeni sokrajani, prispevek vsakega posameznika je bistven.
Občinski upravi in županu želimo veliko modrih odločitev, pri čemer bi poudarili, da ni tako pomembno število projektov in hitrost, s katero se realizirajo, temveč premišljenost posegov ter kakovost izvedbe.
Politikom, lokalnim in državnim, sporočamo, da je zadnji čas za nova spoznanja in drugačno politiko, ki se bo zavzemala predvsem za solidarnost in mir na svetu. Kakor koli obračamo, pridemo do spoznanja, da so težave tretjega sveta, lakota in vojne, zelo povezane tudi z našim odnosom do življenja, sočloveka in narave.
Želimo, da bi v letu 2009 naredili skupen korak naprej, v pravičnejši in lepši svet.

Čeprav so ležeči policaji namenjeni zmanjševanju hitrosti vozil na nevarnejših cestnih odsekih, so prava nočna mora voznikov, saj so izredno nadležni in lahko celo poškodujejo vzmetenje avtomobila. Ali ne bi bilo bolje, da bi ležeči policaji omejevali hitrost le tistim voznikom, ki prekoračijo hitrostne omejitve? Odgovor na to vprašanje sta podala oblikovna mojstra Jae-yun Kim in Jong-Su Lee iz podjetja Yanko Design, saj sta pripravila idejno zasnovo tako imenovanega pametnega ležečega policaja. V kolikor vozniki ne prekoračijo hitrostne omejitve, je ležeči policaj v ravnem položaju in je s tem seveda povsem nemoteč, medtem ko se pri višjih hitrostih vozila "postavi" v pokončen položaj. Ker je novost šele idejna zasnova, je težko napovedati, ali bo izdelek dejansko zaživel tudi na cestah. Vsekakor pa ga bi bili zelo veseli predvsem tisti vozniki, ki upoštevajo hitrostne omejitve. (Vir: Računalniške novice)

Občinski svetniki so na 25. seji potrdili nakup zemljišča s parcelno št. 509/1 k.o. Stara vas, za ceno 95.000€. Gre za park pri OŠ Jurij Dalmatin, nekdanje pokopališče, danes in v bodoče pomembno zeleno površino mesta. V društvu Zeleni krog že leto in pol opozarjamo, da je park zanemarjen, preredko čiščen, klopi in posode za smeti pa poškodovane. V našem prizadevanju za vzdrževanje čistoče in opreme parka, s posredovanjem pri pristojnih nismo bili uspešni, največ kar smo na koncu lahko storili, je bilo to, da smo park večkrat sami očistili. In sedaj vprašanje za 95.000 evrov:
Ali je za pričakovati, da se bo po dragem nakupu zemljišča glede čistoče v parku kaj spremenilo?

Bojim se da ne. Občina bi za čistočo parka morala bolj vestno skrbeti že doslej, četudi ni bila lastnica. Mislim, da smo zaradi nerazumnega nakupa občani prikrajšani za lepo vsoto denarja, s katerim bi lahko v naslednjih letih kvalitetno opremili in vzdrževali večino zelenih površin v Krškem.

Naslednjič, ko boste kupili nov mobilni telefon, se spomnite na vojno, ki pravkar poteka v Kongu. Ključna surovina za izdelavo mobilnih telefonov in podobnih tehničnih igračk se imenuje koltan. Na voljo je v omejenih količinah, na nesrečo prebivalcev Konga, pa se glavne svetovne zaloge nahajajo pri njih. Ker je povpraševanje po surovini vsako leto večje, se spet ponavlja že znana zgodba. Razviti (?) svet, katerega del smo tudi mi, si brezkompromisno prizadeva za dostop do nahajališč rude, v tem boju za naravna bogastva pa ne izbira nobenih sredstev. Kot v Darfurju, zaradi nafte, ali kje drugje, smo v nenasitni potrebi po surovinah tudi v Kongu zanetili vojno. Doslej je v vojni za koltan umrlo že več kot štiri milijone ljudi. Ali si bomo, kot napoveduje nova Pahorjeva vlada, res prizadevali, da Slovenija postane tudi solidarna država? V predvolilnih izjavah so nekateri naši lokalni politiki razmišljali, da naj se Slovenija ne vmešava v svetovne probleme, ali celo, dobesedno navajam, »naj se ne vmešava v arabske razprtije«.  Toliko o svetovno nazorskih pogledih političnih aspirantov!
Čas bo pokazal, če si bomo res prizadevali za solidarnost, ali bo še naprej vsak skrbel za svoj kupček....... Tisti, ki želite kaj pomagati, nasvet:

Kupite nov mobilni telefon ali nov prenosnik samo v primeru, če je res nujno, starega pa nikar ne mečite v smeti, saj je v njem malo bogastvo koltana.

Ste že darovali kri?

12., 13. in 14 novembra lahko v Krškem, Leskovcu in Senovem darujete kri!

Mogoče jo boste sami tudi kdaj potrebovali.

Zeleni krog je meseca oktobra obiskal Regensburg, mesto z 125.000 prebivalci, ki ima odlično urejen prometni režim, v starem delu mesta ni bilo zaznati težav s parkirišči in cestnimi zastoji. Drugače je v Krškem, ki ima vsaj desetkrat manj prebivalcev, fotografije pred občinsko stavbo pa pričajo o stanju na cestah in parkiriščih.
Kdaj bo k nam prišlo spoznanje, da se prometnih težav ne rešuje z izgradnjo novih parkirišč?

V časopisu Dnevnik smo v ponedeljek 27.10.2008 lahko prebrali poziv nevladnih organizacij novonastajajoči koaliciji.

Mestni urbanisti striktno izvajajo razvojni načrt KS Krško, ki predvideva izkoreninjenje vseh zelenih površin do leta 2011, po možnosti še prej, saj od zelenic res ni nobenih koristi, pa še pasje mrcine stalno serjejo po njih, treba jih je vzdrževat, čistit, kosit, resnično sam strošek. Menim, da si odgovorna oseba za izvajanje razvojnega plana zasluži vsaj priznanje, če ne še zajetne povišice plače. Predlagam tudi posebno nagrado, in sicer dvoletne plačane počitnice na Sejšelih. Verjamem, da se bo tisti, ki si je izmislil to briljantno idejo, spremeniti zelenice v asfaltne površine, ponosno potrkal po prsih in na glas povedal: Jaz sem tisti, jaz sem car! Kaj mi pa morete!

V sredinem popoldnevu se je pod iniciativo učitelja telesne vzgoje na OŠ Jurija Dalmatina, Toneta Zakška, zbrala skupina tridesetih kolesarjev in se podala na kolesarski krog po občini Krško. V skupini so bili večinoma učenci osnovne šole, učiteljica Helena Drakulič, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Cveto Sršen, predstavnica Občine Krško Damijana Dušak, trije predstavniki društva Zeleni krog Krško, celotno ekipo pa sta spremljala dva policista na kolesih.

V starih časih, ko na cestah še ni bilo motornega prometa, je bil vsak redek primer avtomobila deležen pogledov in začudenj  vseh mimoidočih, včeraj pa je bilo ravno obratno. Kolesarska karavana je prevozila 41 kilometrov ter vzbudila vprašujoče poglede občanov, ter tu in tam malo upočasnila promet. Kolesarji smo bili včeraj, za razliko od vsakdanje realnosti, glavni na cesti, saj sta policista na kolesih občasno zaustavila motorni promet, da smo se lahko kolesarji varno vključevali na glavne ceste.

Kolesarska akcija je namenjena spodbujanju aktivnosti planiranj in izgradnje kolesarskih povezav v naši občini, saj je bila pred kratkim na Občini Krško predstavljena kvalitetna študija, ki pa bo dobila svoj smisel šele, ko se bo iz papirnatega načrta realizirala v fizični obliki.

Cilj kolesarske odprave je tudi dati zgled in spodbuditi ostale udeležence k pogostejši uporabi kolesa, tako v rekreativne namene, kot prevoznega sredstva za vsakodnevno uporabo. Verjetno ni potrebno posebej na široko razlagati, kako zdravju koristna je vsakodnevna vožnja s kolesom, ter kako s kolesarjenjem prispevamo k reševanju ekoloških problemov planeta.

Žalostni dogodek se je sicer zgodil v Ljubljani, lahko pa je v razmislek tudi voznikom iz našega okolja.

Ljubljana, 19.9.08 - MMC RTV SLO:

Na Tbilisijski cesti v Ljubljani se je v četrtek zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl devetletni otrok.

Nesrečo je povzročil 45-letni voznik tovornjaka iz okolice Zagradca, ki je v semaforiziranem križišču s Tomažičevo ulico pri zavijanju v desno spregledal otroka, ki je pri zeleni luči prečkal cesto na prehodu za pešče.

Tovornjak je zadel otroka, ki je bil tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl.

Na sliki je znak, kateri opozarja voznike na prisotnost najmlajših v prometu. To, da so znak postavili na pločnik in s tem še dodatno zmanjšali peščevo površino, jim ni mar. Pešec mora kadar je v paru (starš+otrok), da se izogne znaku, stopiti na kolesarsko stezo.

Naj znak postavijo na cesto!!!!!

Na drugi sliki je povprek čez pločnik parkirano službeno policijsko vozilo neprekinjeno že tretji dan. Tudi to je šolska pot, čeprav je 2 km oddaljena od šole!!!

Prva slikca je sicer stara, junijska, druga pa je današnja. Obe pa kažeta, kako zagnani so naši vrli policisti pri svojem delu. 

Po včerajšnjem TV soočenju predsednikov največje vladne in največje opozicijske stranke, mediji nakazujejo glavne teme letošnje volilne kampanje: boj proti tajkunom, prodaja državnega premoženja, inflacija, morebitna povišanja davkov, razmere v zdravstvu, odnos do Hrvaške, … Kaj pa ekologija, podnebne spremembe? Ali nam narava ne daje jasnih signalov, kaj bi nas moralo najbolj skrbeti?
Prof. dr. Dušan Plut pravi: »V predvolilnem času imamo spet priložnost, da med drugim tudi okoljsko in globalno kritično ovrednotimo volilne strankarske programe in javne nastope politikov, ki se vročično potegujejo za vsak volilni glas.«

Kljub počitnicam, smo člani Zelenega kroga očistili zelene površine parka pri starem zdravstvenem domu in od stadiona Matije Gubca do mosta čez Savo, spraznili pa tudi nekaj košev za smeti v starem Krškem. Od stadiona do Vidma in v parku pri OŠ še vedno boste našli koša za smeti, zato smeti romajo na tla ali v grmovje. Med pobranimi smetmi je največ cigaretnih škatlic(pastični ovoj, papir, alupapir), plastenk, pločevink in ostankov od hitre prehrane(kebab je zavit v alu folijo, zraven je nekaj prtičkov, vse skupaj pa je v plastični vrečki). Pri košnji smeti ne poberejo ampak jih zmulčajo skupaj s travo.

Kdor je na pločnik postavil prometni znak delo na cesti (in omejitev hitrosti) na Zdolski cesti, verjetno ni pomislil, da pločnik uporabljajo tudi pešci, osebe na vozičkih in matere z otroškimi vozički, ki morajo v tem primeru stopiti na cesto. Žal omenjeni po današnji praksi spadajo v drugo, manj pomembno kategorijo udeležencev prometa, prva kategorija so motorna vozila. Znak je namenjen zmanjšanju hitrosti avtomobilov, zato naj ga postavijo na cesto, ki je dovolj široka. Ali je v skladu s pravilnikom o postavljanju prometnih znakov, da se s postavitvijo blokira pločnik? Znak je verjetno postavil delavec podjetja, odgovorni za varnost na gradbišču bi moral ukrepati, pa problema ni opazil. Majhni delajo majhne napake, veliki pa velike. Mogoče izgleda zadeva malenkostna, v najslabšem primeru pa je lahko za nekoga usodna.

No, pa smo jih dočakali. Veseli so predvsem tisti, največji uporabniki. Ti bodo za več uporabe, uničevanja cest, onesnaževanja okolja, mnogo manj plačali, kot so do sedaj. Nekateri bodo prihranili tudi 1000 in več eur-ov. Na žalost pa bodo ta primanjkljaj pokrili, tisti ki se vozijo zelo malo in tudi tisti, ki se sploh ne vozijo. Ti morajo od svojih mizernih plač plačevati različne davke, iz katerih se potem gradi avtoceste, superpredore kot je Šentviški, in viadukte. Nepravično je tudi do tistih, kateri samo potujejo skozi Slovenijo, turistov, ker ne morejo kupiti vinjete za teden ali dva.

Na tržnici Videm lahko po novem vsako soboto dopoldne kupite ekološko pridelano hrano, ki je pridelana v našem okolju. Gospod Milan Mikolavčič se z ekološko pridelavo hrane ukvarja že deset let, je tudi član Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva. Hrana je pridelana brez kemičnih dodatkov, brez gnoja in gnojnice, polja vsako tretje leto počivajo. Na 4,3 hektarjih površine prideluje žita (piro, ajdo, rž, koruzo, sončnice), krompir, sadike vrtnin in zelišč, sadje, zelje, brokoli, špinačo, brstični ohrovt, listno zelenjavo, paradižnik, papriko, jajčevce, rdečo peso

Na sliki so krške žrtve, katere so padle v našem parku pri nogometnih igriščih. Na drugi sliki pa so pogrebci, ki so na prizorišče, kljub prepovedi vožnje po tej cesti, prišli kar z avtomobilom!?! Kdo bo stopil na prste prekrškarjem?

Včeraj 4.6.2008 so zaradi napake ustavili NEK. Uprava za jedrsko varnost je baje pomotoma avstrijske kolege obvestila, da so imeli vajo??? Napaka ali kaj drugega?

V pomladnih mesecih je kolesarjev na cestah vse več. Kako je poskrbljeno za njihovo varnost? Kdo je odgovoren za njihovo varnost? Verjetno ni treba posebej poudariti, da so kolesarji na cesti, skupaj z ostalim motornim prometom, zelo ranljivi. V nesreči, v kateri sta udeležena avtomobilist in kolesar, je praviloma hujše poškodovan kolesar, avtomobilistu pa ni nič. Kdo je v največ primerih odgovoren za nesrečo? Avtomobilist. Ureditev kolesarskih stez je v naši državi zelo slaba, da ne omenimo našega lokalnega okolja, kjer pravih kolesarskih stez sploh nimamo. Da se to uredi, bo preteklo še kar nekaj časa, vmes bomo pokopali še dosti kolesarjev. Vendar pa bi želel izpostaviti še drug problem. Kultura voznikov motornih vozil, je veliko večji problem. Zakon o CPP navaja, da se kolesarji po cesti vozijo 1 meter oddaljeni od pločnika. Vse lepo in prav, vendar pa se nemalokrat zgodi, da vozniki avtomobilov kolesarja prehitevajo v škarje, ker se jim ne ljubi zmanjševati hitrosti.

?!

Aja! Isti trenutek, so bila zaparkirana tudi vsa štiri avtobusna postajališča na tej relaciji. Ali sploh vemo kje so ta postajališča. Verjetno ne, ker so vedno zaparkirana z osebnimi avtomobili, avtobus pa le redko lahko zapelje na njih. Da ne omenjam otrok, kateri sestopajo in vstopajo kar s ceste. Potem, bomo pa zopet vsi pametni, ko bo prišlo do nesreče.

Od policijske postaje Krško, do Občine Krško, so trije prehodi za pešce in vsi trije so bili prejšnji teden v dopoldanskih urah zaparkirani z avtomobili. Naj kdo poiskusi isto v LJ, pa da vidmo kakšna faca je!!!??? Kdo že skrbi za take modele v Krškem?

Nelegalno smetišče pri teniških igriščih v Krškem, katero je bilo razkrito pri gradnji novega kanalizacijskega omrežja, bo kmalu zopet zakrito očem. In zopet bomo mirno spali, ker ne bomo videli smeti!?!

Eden in edini koš v Krškem pri OŠ Jurija Dalmatina, je po enem tednu doživel neslavni konec. Pod težo vandalskih dejanj se je žalostno vdal v usodo. Nekomu zares -smrdijo- pasji iztrebki!?!

Kot nam že naslov pove me moti predvsem to ,da pred novimi tako imenovanimi trg.centri kot so SPAR,TUŠ,LIDEL sedaj HOFER v gradnji EURO SPIN nastajajo velika parkirišča.Premalo pozornosti je namenjeno zelenim površinam premalo je drevja,grmovja.Nekdaj lepe zelene parcele spreminjamo v betonsko in asfaltno oazo.Moje mišlenje je da na parkirišču bi morali obstajati normativi in sicer vsakih 5-6 avtomobilskih parkirnih prostorov bi moralo pripadati eno drevo.Samo predstavljajte si parkirišče pred ŠPAROM,TUŠEM LIDLOM in sedaj pred HOFERJEM kjer tudi ni predvideno nobeno drevo, drevored .Predstavljajte si 5 avomobilov drevo ,5 avomobilov drevo.....Kaj ne bi bilo lepo.To pa niso krivi lastniki trg.centrov temveč na občini kjer pustijo takšno urejanje.Najboljše da vse spremenimo v beton potem pa ko bo že prepozno začnimo jamrati.Potem bo dragi moji PREPOZNO(ČE ŽE NI)Krško se spreminja iz zelene oaze v betonsko puščavo!HVALA

Pri kopanju jaška za novo kanalizacijo so naleteli na ogromno smetišče. Izgleda, da se nobeden ne sekira preveč, čeprav bi nas zaradi bližine vode moralo pošteno skrbeti! Kdo je odgovoren? Muca papala jezik!?!

Vodstvo Nogometnega kluba Krško in Otroške nogometne šole Nogobikci, prosim, da posvetijo večjo pozornost varnosti otrok, še posebej najmlajših, in upoštevanju prometnih predpisov v okolici športnih objektov, ki jih uporabljajo za svojo dejavnost. Skoraj vsak dan med tednom in včasih tudi med vikendom, smo priča invaziji avtomobilov na zelenih površinah okoli nogometnih igrišč in makedamski cesti med štadionom in mostom. To je hkrati tudi najbolj varna, v narekovajih, povezava za pešce od Vidma do pokopališča. Pri mostu je na tej cesti postavljen znak, kateri prepoveduje promet za vsa vozila, enak pa je včasih stal na nasprotni strani pri štadionu. Le tega je nekdo, kot moteč dejavnik, odstranil. Posebej nevarno je ob menjavi skupin, ko se vsuje gruča mladih nogometašev proti klubskim prostorom in obratno, istočasno pa se starši s svojimi vozili gnetejo in obračajo pri igriščih na ozki makedamski cesti. To poleg nevarnosti povzroča tudi gnečo in onesnaževanje. Starše so klubi dolžni opozoriti na veliko prostih urejenih parkirnih mest pred štadionom, pa vse do pokopališča in da je njihovo početje nevaren prekršek. To lahko elegantno storijo, ko bodo svojim članom pošiljali položnice ali obvestila. Na ta način bodo klubi pokazali, da jim je mar za varnost svojih članov in ostalih pešcev, hkrati pa se bodo izognili soodgovornosti v primeru nesreče. Predlagam, tudi, da pri pristojnih sprožite postopek, da bi znake za prepoved prometa za vsa vozila v obe smeri, zamenjali z znakoma steza za pešce in kolesarska steza.

Španske oblasti so sprva prikrivale nesrečo novembra lani v jedrski elektrarni Asco I pri Tarragoni na severozahodu Španije.Nesreča je bila po današnjem poročanju medijev večja, kot so sprva predvidevali.Energetski koncern Endesa, sicer lastnik elektrarne, je nadzorno službo, Svet za jedrsko varnost (CSN), o nesreči prepozno obvestil, sprva pa jo je označil za nepomembno. Nesreča se je pripetila novembra 2007, to pa so ugotovili šele marca 2008. Španske oblasti so sedaj ugotovile, da je bila stopnja radioaktivnosti pri nesreči v elektrarni 100 krat večja, kot je sporočil Endesa. Omenjena nesreča velja za eno izmed štirih največjih nesreč v zgodovini španske uporabe jedrske energije. CSN je pri tem Endesi očital neprimeren nadzor radioaktivnih snovi in prenos nepopolnih in napačnih informacij.

Na srečo samo talno oznako pešca na pločniku. Okolica občinske stavbe Krško je polna avtomobilov, tudi nepravilno parkiranih na pločnikih in zelenicah. V smislu rešitve parkirne problematike in zmanjšanja onesnaženja zraka, pozivamo vse zaposlene in uporabnike občinskih služb, naj v službo in po opravkih hodijo peš, s kolesom ali javnim prevozom (vsaj tisti ki so iz neposredne bližine - Videm, Grič, Leskovec). Tako bo dovolj parkirišč za obiskovalce iz bolj oddaljenih krajev. Za rešitev teh in še drugih problemov pa nujno potrebujemo mestno redarsko službo, ki bo nadzorovala mirujoč promet, čistočo parkov in skrbela za opremo (klopi, igrala, smetnjaki), nadzorovala čistočo zbirnih mest za odpadke in še kaj drugega kar lahko koristi širši skupnosti.

Tudi konji se pridružujemo akciji Zelenega kroga Krško in od načrtovalcev v občini zahtevamo vsaj en most, ki bo namenjen samo nam. Mi, konji smo plemenite živali in ne moremo prečkati Save v oblaku izpušnih plinov, moti nas hrup, podlaga je trda in drseča, pa nobenega šopa trave ni nikjer. Kakšen most sploh je to? Je kdo upošteval naše mnenje pri izgradnji? V znak protesta bomo vsak dan naredili par luštnih kupčkov, kot je tale na sliki. Aja, moj gospodar me podpira 100%. Za most! Za most! Ihahaaaaa!

Ob Dnevu Zemlje, 22. in 23.4., ob 19. uri si lahko v Kulturnem domu Krško ogledate dokumentarni film KRUH NAŠ VSAKDANJI. Ta film vas bo brez komentarja, v ritmu tekočih trakov in delovanja gromozanske mašinerije, popeljal v svet evropske prehrambene industrije. To so surrealistične pokrajine velikanskih prostorov in bizarnih zvočnih kulis. Hladna, industrijska okolja, kjer ni veliko prostora za individualizem. Ljudje, živali, poljski pridelki in stroji vsi igrajo podporne vloge v logistiki sistema, ki nam zagotavlja današnji življenjski standard. Naš vsakdanji kruh je široko zaslonska upodobitev požrtije, v kateri smo vsi udeleženi, a ki je ni vedno lahko prebaviti. Izčiščen, natančen in prvovrstno izdelan film, ki pusti občinstvu, da si samo izoblikuje mnenje o prikazanem.

Odvržena plastična vrečka v naravi razpada okrog 1000 let. Čeprav so papirnate vrečke okolju prijaznejše ko plastične, pa je njihova izdelava za okolje prav tako obremenjujoča kot izdelava plastičnih. Ljudje se moramo ozavestiti o pretirani uporabi plastičnih nakupovalnih vrečk. Če jih že uporabljamo, jih uporabljajmo večkrat in jih ne zavrzimo ali uporabimo za nadomestno vrečko za smeti po enkratni uporabi. Zakaj ne bi, kot nekdaj, uporabljali cekarjev, košar in zložljivih nakupovalnih vrečk iz blaga? Ali pa vsaj kupljeno plastično vrečko uporabili nekajkrat? PVC vrečke, ki jih dobimo zastonj, številne prodajalke tudi na grande delijo in žal jih številni nakupovalci na veliko jemljejo. Kaj pa potem storijo z njimi? Mar bomo res ob vsej plastični onesnaženosti planeta še naprej sebično in tipično potrošniško šopingirali z zavezanimi očmi? nadaljujem s pobudo v komentarju

Peš pot, ki povezuje Novo kolonijo in še nekatere druge ulice z glavno cesto na Senovem, je v katastrofalnem stanju in bolj spominja na trebeviško bob stezo iz časov vojne v Bosni, kot pa na peš pot. Mnogi srednješolci tod hodijo na avtobus, drugi pa po opravkih na Senovo. Prosim pristojne, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se pot uredi. Pa javna razsvetljava tudi ne dela. Že vnaprej hvala!

Dobrih 500 m od Brestaniškega mosta naprej proti Sevnici je na desni parkirišče oz. nekakšno počivališče, ki ga, vsaj po količini smeti sodeč, uporablja dosti ljudi. Mogoče pa ne bilo napak, če bi tam postavili kak koš za smeti in ga redno praznili. Lepo bi bilo tudi, če bi postavili kako klopco in mizo za trudne popotnike. Sedanje stanje ni nikomur v ponos.

Živimo v mestu, z nami živijo tudi psi. Gospodarji jih vodijo na sprehode in takrat mdr. opravijo tudi svojo potrebo. Saj v stanovanju ali v hiši je ne. Tu in tam vidim psa, ki kaka. Zelooo pogosto pa videvam pasje iztrebke na vseh mogočih mestih. A samo trikrat sem videla lastnika psa, ki je za svojim ljubljenčkom počistil, torej z vrečko pobral kakec in ga odvrgel v smetnjak. Res, da tovrstno onesnaževanje neposredno ne škodi naravi. Vendar, če se moraš na sprehodu skozi park, na pločniku, ali na travniku pri osnovni šoli, kjer se igrajo otroci, in še marsikje kar naprej izogibati, da ne stopiš v drekec, je to lahko že zelo neprijetno. Čudovito bi bilo, če bi tudi v KK, vsaj v bližini parkov in obljudenih travnatih površin imeli smetnjake za pasje iztrebke. Se mi zdi, da bi se še psom dopadlo!

Fotovoltaični sistem je vse bolj prepoznan kot sistem, ki ne onesnažuje okolja in kot tehnologija, ki izkorišča obnovljive vire energije. Večje sončne elektrarne v Sloveniji se nahajajo v Radovljici, Ljubljani, Lescah, Mariboru, Nanosu, Novi Gorici, Ptuju, Izoli, Rodici in Velenju. Glede na zdajšnji razvoj se pričakuje, da bo do konca leta 2010 skupna moč sončnih elektrarn pri nas dosegla 6,5 MW. V Velenju načrtujejo gradnjo SE z močjo 1 MW. Kaj pa v posavju, energetski regiji?

Slovenija se bo ob 18. uri vključila v mednarodno akcijo ugašanja luči oziroma varčevanja z energijo. Letos bodo z energetskim mrkom osnovno idejo podprle tudi nekatere večje evropske prestolnice, kot so London, Rim in Pariz ter Ljubljana kot prestolnica predsedujoče države EU. Akcija, ki izvira iz sosednje Italije in je bila prvič izvedena leta 2005, bo danes potekala med 18. uro in 19.30. V tem času Mestna občina Ljubljana poziva prebivalce Ljubljane, da z ugašanjem luči aktivno prispevajo k varčevanju z energijo in na simbolični način potrdijo zavedanje o pomenu spreminjanja navad, ki bodo vodile k bolj trajnostnemu razvoju, tudi na področju rabe energije.Mestna občina Ljubljana bo svojo aktivno vlogo v letošnji akciji "energetskega mrka" udejanjila z nekajminutno zatemnitvijo treh kulturnih znamenitosti, in sicer Ljubljanskega in Fužinskega gradu ter vodnjaka na Novem trgu.

Trenutno najbolj vroča tema v Krškem. Dejstvo je, da odpadki pri nas že so. Dejstvo je, da širša javnost v Sloveniji ni naklonjena jedrski energiji, če se odpadni produkti njene proizvodnje preveč približajo njihovim prebivališčem. Dejstvo je, da imajo nepremičnine v KK najnižje vrednosti v Sloveniji. Obstajajo tudi boljše lokacije za odpadke, v smislu geološke sestave tal in potresne varnosti, vendar ljudje odpadkov v svoji bližini nočejo. Porabe elektrike pa večina ni pripravljena zmanjšati. Koristi in nevarnosti bi morale biti bolj pravično razdeljene. Mogoče je še najbolj pravično, da se o odpadkih odločimo na referendumu. Vendar pa mora biti predreferendumska razprava enakopravna, nasprotniki odlagališča morajo za podajanje svojih stališč dobiti enake možnosti, enak medijsko oglasni prostor, kot lokalni zagovorniki odlagališča in jedrska interesna skupina. Vsekakor si je treba vzeti dovolj časa. Začnimo pa takoj z elektriko ravnati racionalno. Poraba v Slo narašča preveč.

Kritika pa se nanaša na zaklenjen kontainer na Grmadi vsi ki se sprehodimo in pridihamo na Grmado si privoščimo okrepčili napitek ali malico nimamo kam odložiti smeti.Oziroma imamo pred za to obstoječo posdo ZAKAJ ker je zaklenjena ne verjamete poglejte slike.SRAMOTA,kaj jih je strah da bo preveč smeti v zaboju boljš v zaboju kot pred njim .Naj si ga odnesejo s sabo domov.

Sprehodite se zvečer po Krškem in lahko boste opazili, da je Krško pravi šolski primer napačne javne razsvetljave. Večina svetlobnih teles sveti nad vodoravnico, marsikatera svetilka pa bi lahko bila tudi ugasnjena. Ali ste vedeli, da je umetna svetloba ponoči kancerogena? Svetovna zdravstvena organizacija je nočno delo uvrstila med kancerogene dejavnike, enako velja, če vam lučke svetijo v spalnico. Ali veste, da svetilke, ki svetijo tik nad vodoravnico, onesnažujejo nebo kar 300 km daleč? Zaradi pretirane javne razsvetljave v Sloveniji ponoči brez potrebe polno obratuje vsaj ena elektrarna na Savi. V veljavi je vladna uredba, ki omejuje moč, ki jo občine smejo porabiti za osvetljevanje po prebivalcu. Kje je tu Krško? Si kdo upa predstavit te podatke? Pravijo, da do leta 2010 skoraj ne bo več videti zvezd, Mlečno cesto je pa že zdaj težko zaslediti. Otroci nam bodo hvaležni!

Za vse, ki jih zanima razvoj mesta, v dvorani v parku je razstava natečaja za novo knjižnico in urbanistično ureditev starega mestnega jedra. Med enajstimi predlogi je žirija izbrala dva zmagovalca, enega za arhitekturo knjižnice in drugega za urbanistično rešitev. Citat iz poročila žirije: območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je delno ohranjeno, v veliki meri pa je okrnjeno zaradi izgradnje nove parkirne hiše. Društvo zeleni krog pozdravlja namero o izgradnji nove knjižnice, imamo pa resne pomisleke o upravičenosti gradnje parkirne hiše. V mestu je potrebno količino prometa z os. vozili zmanjšati, zato se zavzemamo za most za pešce, za kolesarske steze in kvaliteten ter učinkovit javni prevoz. Več o natečaju na www.arhiforum.si

V Angliji se problemov s preveliko porabo energije zavedajo in že ukrepajo, medtem ko se pri nas samo pogovarjamo, kaj bo potrebno dooolgoročno narediti. Kratkoročno pa planiramo gradnjo garažne hiše! V Krškem primanjkuje stanovanj. V Londonu so leta 2002 zgradili ekološko sosesko z imenom BedZED, ki se ponaša z minimalno uporabo energije, se napaja iz obnovljivih virov in zagotavlja visok standard bivanja. Mogoče bi v KK namesto garažne hiše zgradili podoben stanovanjski objekt. Če smo že energetska regija, prevzemimo še odgovornost in iniciativo za učinkovito rabo energije.

Na policijski akademiji v Tacnu so tudi uradno prevzeli 65 novih vozil, od katerih je 25 VW Touaregov in 40 Renault Masterjev. Če se ne motimo bo slovenska policiji prva v EU, ki bo za svoje delo uporabljala tako draga vozila. V času, ko najosnovnejša živila za preživetje dosegajo nerazumno visoke cene, slovenska policija oziroma vlada nerazumno razsipa z denarjem davkoplačevalcev, namesto, da bi z njim rešila marsikatero človeško stisko. Občane Krškega sprašujem, kdaj so nazadnje videli policaja ki patruljira peš, ali s kolesom.

Smeti ne gledamo radi. Včasih se jih znebimo na črnih odlagališčih, nedaleč od doma, npr. jih stresemo v potok, samo da jih ne vidimo. Daleč od oči - daleč od srca. Če hoče kdo razkazati mesto obiskovalcu, naj ga raje ne vodi v stranske ulice.

Prebivalci Krškega bi si kot nadstandard ( iz rente NEK) lahko (morali) privoščili brezplačni mestni avtobus. Prav tako je smiselno uvesti dva avtobusa (vozni red na pol ure).

Sprehod po Krškem nam odkrije še druge lepote mesta, ki jih iz avtomobila ne zaznamo. Predlagam, da se pristojni iz krajevne skupnosti (lahko povabijo še koga iz občine), enkrat mesečno odpravijo na peš ogled mesta (tudi peš preko mosta). Videno in doživeto (ne gre samo za smeti) jim bo v pomoč pri snovanju idej za razvoj življenja v mestu Krško.

Krški policisti so v enem letu opazili 119 napačnih parkiranj. Vsaj tako pravi komandir policijske postaje. Lepo!

Vsakodnevno napačno parkiranje v neposredni bližini policijske postaje v Krškem. Vsaka čast policistom za tolerantno obnašanje. Zdaj pa bodo rekli, da rabijo garažno hišo. Predlagam, da naredijo eno pri Baby centru, eno pri KD, pri vsakem nakupovalnem centru po eno ali dve, cerkev bi lahko imela svojo...

Očem skrito a vendar tako blizu nas.Samo kakšnik 50 m od otroškega igrišča v zapuščenem domu za ostarele se dogajajo stvari na katere ne pomislimo ko hodimo ali se peljemo mimo omenjene stavbe.Zato pozivam vse odgovorne da se zadeva čim prej sanira.Ne morem si zamisliti kaj bi bilo če bi v dom zašli z igro nič hudega sluteči otroci in bi tam naleteli na odvržene igle ki ležijo po domu.Dom je prava samopostrežna trgovina z hepatitisom ali s čim hujšim.Kje so v tem primiru odgovorni naj si pogledajo pripete fotografije in naj se malo zamislijo predvsem zaradi bližine otroškega igrišča.Pa ne krivim le odvisnikov ki so se v dom zatekli v prvi vrsti krivim občinske može ki dopuščajo da se takšne stvari dogajajo in se ne sanirajo.Zato prosim da vsak ki pozna nekoga od odgovornih ,da ga opozorite na moj prispevek!HVALA

Zanimalo me je, koliko avtomobilov se v lepem sončnem popoldnevu pelje od krožišča na Vidmu proti mostu v 25 minutah in koliko potnikov se je prepeljalo s temi avtomobili. Avtobuse in tovorna vozila sem izključil.Mini raziskava me ni koštala niti enega evra, vzela pa mi je 25 minut za zbiranje podatkov in nato še 25 za analizo in objavo. V 25 min se je mimo v eno smer peljalo 269 avtomobilov, v teh pa se je peljalo 389 potnikov, to je povprečno 1,45 potnika na avtomobil. V 173 avtomobilih se je peljal samo voznik, v 76-tih je imel ta enega sopotnika, v 17-tih so se peljali trije, v dveh štirje in v enem 5 potnikov. V tem času se mimo ni peljal noben kolesar.

Pohvala naročniku in izvajalcem znižanih robov pločnika v križiščih in pri prehodih na Vidmu!!!! Na žalost so namesto invalidov, staršev z vozički, starejših in težje pokretnih, pridobitev prvi začeli uporabljati vozniki avtomobilov za lažje parkiranje na pločniku. Slika pove več kot 1000 besed!

Gospod Janez Martinčič, novinar na Valu 202, strokovnjak za avtomobile svetuje: Zjutraj ni priporočljivo ogrevati motorja na mestu. Ko avto vžgete, poskušajte vozilo čimreje spraviti v pogon po možnosti brez hitrega speljevanja. Motor vozila se med vožnjo hitreje ogreje, kot na mestu, pa še MANJ BOSTE ONESNAŽEVALI OKOLJE.

Pri Eskomu, južnoafriškemu oskrbovalcu električne energije v državni lasti, so se domislili posrečene oglaševalske kampanje.

Danes 6. decembra na radiu 1, Studio ob 17: onesnaženost zraka v naših mestih

Dne 25.10.2007 se je evropski komisar g. Stavros Dimas zoperstavil močni kmetijski industriji z zavrnitvijo gojenja dveh vrst gensko spremenjene koruze (Bt 11 in 1507). Vendar imajo kemijske družbe, ki promovirajo ta gensko spremenjena semena, močne zaveznike. Mogoče je za pričakovati, da bodo odločitev g. Dimasa, ki je v zgodovini brez primere, drugi evropski komisarji ovrgli na sestanku, ki bo v začetku decembra. http://www.greenpeace.org/slovenia/getinvolved/podprite-dimasa-pri-zavrnitvi

Lastnika prosimo, da pusti vrata odprta, da bomo lahko šli čez prehod

Krško se počasi spreminja v velemesto. Vsakodnevno imamo takšne zastoje kot jih ima Ljubljana ali kakšno drugo še večje mesto. Za pot z avtomobilom preko mosta se v konicah porabi skoraj 15 min. Vsa ta motorna vozila povzročijo tudi veliko onesnaževanje. Peš hoja čez most v takšnih razmerah je vse prej kot prijetno opravilo. Slovenija se je zavezala, da bo zmanjšala količino emisij CO2. Ob takšnem povečevanju motornega prometa nam bo to težko uspelo. Gneča na cesti je dober dokaz, da nujno potrebujemo: most za pešce in kolesarje, kolesarske poti ter dober in poceni javni prevoz.

Ob zelo hitri in stalni rasti števila motornih vozil v zadnjem času posvečamo vedno večjo pozornost negativnim vplivom na okolje in varnosti v prometu. Kolo omogoča za okolje najsprejemljivejšo in najprijaznejšo osnovno mobilnost. Mreža kolesarskih poti je lahko učinkovita le, če imajo kolesarske površine sklenjen tok in se ne končajo slepo. Najprimernejše kolesarske poti so tiste, ki potekajo v prijaznem okolju, ločene od ostalega motoriziranega prometa. V ta namen lahko služijo opuščene železniške proge (zamujena ? priložnost za povezavo Senovega in Brestanice po opuščeni progi rudnika), kolovozi in gozdne poti, ki se ob interesu občine preuredijo v kolesarske poti.Stanje na področju kolesarskih poti na področju občine Krško je slabo. Predlagamo čim hitrejšo obravnavo problematike, prav tako je k idejnem snovanju potrebno povabiti vse zainteresirane ( kolesarska društva, šole, turistična društva, javnost)

Člani društva Zeleni krog Krško se zavzemamo za načrtovanje in izgradnjo mosta za pešce čez reko Savo.Že v preteklosti je bilo Krško razdeljeno na dva, danes pa je razdeljeno na tri dele. Arhitektom urbanističnega razvoja ni uspelo mesta povezati v celoto, kar se dandanes pozna na slabši kakovosti mestnega življenja. Staro mesto na desnem bregu propada, v njem ni več življenja v pravem pomenu mestnega utripa. Mesto mora prostorsko zadihati kot celota, zato za začetek nujno potrebujemo povezavo med desnim in levim bregom. Ta most naj bo rezerviran za pešce in kolesarje. Speljan naj bo tako, da bo povezal Videm in Krško po najkrajši poti, omogočil mestno promenado (Cesta 4.julija, most pri trgovini Chemo, na drugi strani se poveže z Dalmatinovo in naprej na CKŽ) in dnevne migracije zaposlenih in šolarjev.). Most je lahko za Krško tudi čudovita arhitekturna pridobitev. V zadnjih tridesetih letih mesto ni pridobilo nobenega novega objekta, ki bi pomenil presežek v arhitekturi mesta.

Podal bi pobudo na inspekcijsko sluzbo da bi na ternu previrjala kako se v praksi ločuje odpadke ker menim da še preveč ljudi meče vse v en koš in mu je malo mar da slab meter od njega stoji zaboj za ločevanje sterkla ali papirja.Zoto menim da bi se nekdo moral pojavljati na terenu in taksne ljudi tudi kaznovati.Ozaveščenosti o ekologiji skorajda ni in le klofuta po denarnici bi zalegla.Menim da bi morali tudi inšpekciske službe malo na teren in stanje previrjati in ob zaznani nepravilnosti opozoriti oziroma ukrepati

V krški občini praktično ni kolesarskih stez. Vožnja s kolesom po cesti pa je kljub strogim predpisom vse bolj nevarna. Pred leti, ko so renovirali krški most, so zamudili priložnost in pozabili na kolesarske steze (!). Most je za postavitev stez dovolj širok. Zdaj pa imamo na vsaki strani dva širooka pločnika (pešcev skorajda ni), ter dva ekstremno široka vozna pasova za avtomobile. Skratka, most je dovolj širok, da lahko na vsaki strani izdelamo kolesarske steze.

Komunalno podjetje je očistilo in uredilo ekološki otok pri OŠ Jurij Dalmatin. Zdaj smo za pravilno ločevanje na vrsti uporabniki.

Čistoča ekoloških otokov nam ni vedno v ponos (september 07, Zdolska cesta). Krivda je delno na strani občanov, delno pa na strani komunalnega podjetja. Osnovnošolcem ki tu mimo hodijo v šolo, nismo dali lepega vzgleda.

Za varno prečkanje ceste v Krškem potrebujemo več prehodov za pešce.