AKCIJA!  SAMO EN KOS SMETI je slogan čistilnih akcij v letošnjem letu, ki potekajo vsako prvo nedeljo v mesecu....Če bi vsak občan pobral Samo En Kos Smeti, bi bilo mesto čisto.  V nedeljo, 2. maja smo akcijo pričeli s čiščenjem stopnic pri zapuščeni kurilnici pri trgovini Podmornica, čistili smo okolico tržnice, šli v smeri proti železniški postaji in končali  pri vedno najbolj zanemarjenem zbirališču kontejnerjev ob Kolodvorski ulici. Vabljeni na naslednje akcije. Vkolikor se naših akcij ne morete udeležiti, čistite domaŠe opozorilo : neprimerno ravnanje z odpadki je kaznivo Na vsako čistilno akcijo društva Zeleni krog vas bo en dan prej spomnilo tuljenje sirene v mestu.
 

V zadevi aktualne polemike o načinu porabe jedrske rente, je stališče društva Zeleni krog naslednje: Denar iz rente naj se porablja izključno za nadstandardne projekte, ki vsem prebivalcem občine Krško dvigujejo kakovost življenja.

Ker bo z izgradnjo nove obvoznice v mestu pet vzporednih cest ( desni breg: Bohoričeva, CKŽ, Valvasorjevo nabrežje, levi breg: nova obvoznica, cesta Sotelsko- Videm), se zavzemamo za trajno zaprtje CKŽ in Dalmatinove, do fakultete. Ureditev prometnega režima in dostopa za lastnike hiš je zaradi drugih cest mogoča, ulico CKŽ pa bi namenili vzpostavitvi nove identitete starega mestnega jedra, oživljanje mestnega utripa in obujanju družabnega življenja. Za to so predvideni naslednji ukrepi:
tlakovanje ulice, obnova fasad, gostinski lokali na CKŽ – zunanje terase, trgovine z živili, nova knjižnica, fakulteta, kulturni dogodki, možnost organiziranja stojnic na CKŽ, obnova in naselitev praznih objektov (novi stanovalci!).
Zaprta ulica se naveže na most za pešce. Ko bo izgrajen most za pešce in kolesarje, se bo zmanjšal velik del prometa, ki ga sedaj občani opravijo z osebnimi vozili. Zato ne bo potreb po novih parkirnih mestih ali celo po parkirni hiši. S tem bomo v staro mesto dobili pešce in kolesarje, (življenje na ulici!), to pa je glavni pogoj za oživitev mesta.
Ulica CKŽ (od št.48., do Hočevarjevega trga, druga varianta predvideva zaprtje do stavbe Občine Krško) in Dalmatinova naj se torej za motorni promet zapreta,
izgubljena parkirišča naj se v istem številu nadomestijo na nabrežju, dvosmerni promet pa naj se izvede tudi na delu, kjer je sedaj enosmerni promet (igrišče Šajspoh).
Motorni promet na tem krogu, lahko ga imenujemo obvoznica okoli starega mestnega jedra (Bohoričeva, Valvasorjevo nabrežje), naj se zaradi varnosti pešcev in kolesarjev, ter zaradi zmanjšanja hrupa, omeji na 30 km/h.

Na mednarodni podnebni konferenci v Kopenhagnu voditelji držav iščejo poti za sklenitev ambicioznega in pravičnega podnebnega dogovora. V soboto, 12. decembra 2009, pa bodo posamezniki po vsem svetu s simbolnimi akcijami pošiljali sporočilo upanja in pričakovanja, da se bo voditeljem uspelo dogovoriti. Svoje sporočilo bomo poslali tudi iz Slovenije. Organizacije pobudnice kampanje Ukrepaj zdaj! vabimo vse, da se nam pridružite: v Ljubljani (Prešernov trg) in Mariboru (Glavni trg) v soboto 12. decembra, v Krškem (trg pred Kulturnim domom ob 18.45). Simbolno bomo prižgali svečko upanja jasnega sporočila, da od naših voditeljev pričakujemo UKREPANJE! Vabimo vas, da se nam pridružite!

Na leto v Sloveniji prižgemo med 21 in 23 milijonov sveč. Ko te sveče dogorijo, ostane 5.000 ton odpadkov, kateri končajo na deponijah. Slovenci smo v EU absolutni rekorderji po številu prižganih svečah na prebivalca. Na mariborskem pokopališču Pobrežje prižgejo samo na 1. november 200.000, na ljubljanskih Žalah pa več kot pol milijona sveč. Takšnem obremenjevanju okolja se lahko izognemo na ta način, da sveč ne kupujemo, če pa jih že, jih kupimo manj, ko pa ugasnejo, poskrbimo, da jih odložimo v za to posebej določene zabojnike.

Včeraj sem bila zopet priča padcu kolesarke na Leskovški cesti, ki se je na srečo končal brez poškodbe. Pred dobrim mesecem sem na istem mestu reševala kolesarko, ki si je ob padcu izpahnila koleno. Zelo huda poškodba je bila, ki bo imela trajne posledice. Gre za nesrečno Leskovško cesto, ki zaradi stiske s prostorom nima kolesarske steze, vendar prostorska stiska ni opravičilo. Kolesarji moramo imeti svojo pot za vožnjo.  Če je cestišče ozko, bi ga morali razporediti med vse udeležence v prometu. Na navedeni ulici imamo primerno široko cestišče in dva pločnika, v klancu pri cerkvi je en pločnik celo neobičajno širok (tako širokega pločnika še nisem videla). Na nevarnih odsekih se kolesarji, ker nimamo druge izbire, umaknemo na pločnike (ki so prazni) in v primeru, da robniki na izvozih z dvorišč niso zadosti spuščeni pride do velike nevarnosti padca. Šoferji, kolesarji in odgovorni za načrtovanje in izdelavo cestišč, bodimo pozorni na našo in varnost naših bližnjih.

Starši, dajmo otrokom "pravi signal" in bodimo sami otrokom vzgled. Pustimo avtomobile doma in se skupaj z našimi otroci sprehodimo do šole. Če je šola predaleč in se bo otrok moral voziti z avtobusom, pojdimo z njimi na avtobus, naučimo jih pravilnega vstopa in iztopa, pozdrava, obnašanja na avtobusu, itd. Na poti v šolo ga lahko naučimo osnovnih prometnih pravil in, da ni sam v prometu. Otrok, ki kasneje sam hodi v šolo je bolj samozavesten, pozna pasti v prometu, gibanje pa je tako ali tako v vsakem trenutku dobrodošlo in zdravo. Takole pa je zgledalo danes na prvi šolski dan v okolici OŠ Jurija Dalmatina. Šolska pot?

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice ima na svoji strani peticijo za uvedbo brezmesnih jedilnikov v vrtce in šole.

http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=04645

Tisti, ki mislite, da si naši otroci zaslužijo brezmesne jedilnike, ki vam je do tega, da smo bolj prijazni živalim in okolju..., jo lahko podpišete.

Čeprav so ležeči policaji namenjeni zmanjševanju hitrosti vozil na nevarnejših cestnih odsekih, so prava nočna mora voznikov, saj so izredno nadležni in lahko celo poškodujejo vzmetenje avtomobila. Ali ne bi bilo bolje, da bi ležeči policaji omejevali hitrost le tistim voznikom, ki prekoračijo hitrostne omejitve? Odgovor na to vprašanje sta podala oblikovna mojstra Jae-yun Kim in Jong-Su Lee iz podjetja Yanko Design, saj sta pripravila idejno zasnovo tako imenovanega pametnega ležečega policaja. V kolikor vozniki ne prekoračijo hitrostne omejitve, je ležeči policaj v ravnem položaju in je s tem seveda povsem nemoteč, medtem ko se pri višjih hitrostih vozila "postavi" v pokončen položaj. Ker je novost šele idejna zasnova, je težko napovedati, ali bo izdelek dejansko zaživel tudi na cestah. Vsekakor pa ga bi bili zelo veseli predvsem tisti vozniki, ki upoštevajo hitrostne omejitve. (Vir: Računalniške novice)

Naslednjič, ko boste kupili nov mobilni telefon, se spomnite na vojno, ki pravkar poteka v Kongu. Ključna surovina za izdelavo mobilnih telefonov in podobnih tehničnih igračk se imenuje koltan. Na voljo je v omejenih količinah, na nesrečo prebivalcev Konga, pa se glavne svetovne zaloge nahajajo pri njih. Ker je povpraševanje po surovini vsako leto večje, se spet ponavlja že znana zgodba. Razviti (?) svet, katerega del smo tudi mi, si brezkompromisno prizadeva za dostop do nahajališč rude, v tem boju za naravna bogastva pa ne izbira nobenih sredstev. Kot v Darfurju, zaradi nafte, ali kje drugje, smo v nenasitni potrebi po surovinah tudi v Kongu zanetili vojno. Doslej je v vojni za koltan umrlo že več kot štiri milijone ljudi. Ali si bomo, kot napoveduje nova Pahorjeva vlada, res prizadevali, da Slovenija postane tudi solidarna država? V predvolilnih izjavah so nekateri naši lokalni politiki razmišljali, da naj se Slovenija ne vmešava v svetovne probleme, ali celo, dobesedno navajam, »naj se ne vmešava v arabske razprtije«.  Toliko o svetovno nazorskih pogledih političnih aspirantov!
Čas bo pokazal, če si bomo res prizadevali za solidarnost, ali bo še naprej vsak skrbel za svoj kupček....... Tisti, ki želite kaj pomagati, nasvet:

Kupite nov mobilni telefon ali nov prenosnik samo v primeru, če je res nujno, starega pa nikar ne mečite v smeti, saj je v njem malo bogastvo koltana.

Po včerajšnjem TV soočenju predsednikov največje vladne in največje opozicijske stranke, mediji nakazujejo glavne teme letošnje volilne kampanje: boj proti tajkunom, prodaja državnega premoženja, inflacija, morebitna povišanja davkov, razmere v zdravstvu, odnos do Hrvaške, … Kaj pa ekologija, podnebne spremembe? Ali nam narava ne daje jasnih signalov, kaj bi nas moralo najbolj skrbeti?
Prof. dr. Dušan Plut pravi: »V predvolilnem času imamo spet priložnost, da med drugim tudi okoljsko in globalno kritično ovrednotimo volilne strankarske programe in javne nastope politikov, ki se vročično potegujejo za vsak volilni glas.«

No, pa smo jih dočakali. Veseli so predvsem tisti, največji uporabniki. Ti bodo za več uporabe, uničevanja cest, onesnaževanja okolja, mnogo manj plačali, kot so do sedaj. Nekateri bodo prihranili tudi 1000 in več eur-ov. Na žalost pa bodo ta primanjkljaj pokrili, tisti ki se vozijo zelo malo in tudi tisti, ki se sploh ne vozijo. Ti morajo od svojih mizernih plač plačevati različne davke, iz katerih se potem gradi avtoceste, superpredore kot je Šentviški, in viadukte. Nepravično je tudi do tistih, kateri samo potujejo skozi Slovenijo, turistov, ker ne morejo kupiti vinjete za teden ali dva.

Na tržnici Videm lahko po novem vsako soboto dopoldne kupite ekološko pridelano hrano, ki je pridelana v našem okolju. Gospod Milan Mikolavčič se z ekološko pridelavo hrane ukvarja že deset let, je tudi član Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva. Hrana je pridelana brez kemičnih dodatkov, brez gnoja in gnojnice, polja vsako tretje leto počivajo. Na 4,3 hektarjih površine prideluje žita (piro, ajdo, rž, koruzo, sončnice), krompir, sadike vrtnin in zelišč, sadje, zelje, brokoli, špinačo, brstični ohrovt, listno zelenjavo, paradižnik, papriko, jajčevce, rdečo peso

Na sliki so krške žrtve, katere so padle v našem parku pri nogometnih igriščih. Na drugi sliki pa so pogrebci, ki so na prizorišče, kljub prepovedi vožnje po tej cesti, prišli kar z avtomobilom!?! Kdo bo stopil na prste prekrškarjem?

Včeraj 4.6.2008 so zaradi napake ustavili NEK. Uprava za jedrsko varnost je baje pomotoma avstrijske kolege obvestila, da so imeli vajo??? Napaka ali kaj drugega?

V pomladnih mesecih je kolesarjev na cestah vse več. Kako je poskrbljeno za njihovo varnost? Kdo je odgovoren za njihovo varnost? Verjetno ni treba posebej poudariti, da so kolesarji na cesti, skupaj z ostalim motornim prometom, zelo ranljivi. V nesreči, v kateri sta udeležena avtomobilist in kolesar, je praviloma hujše poškodovan kolesar, avtomobilistu pa ni nič. Kdo je v največ primerih odgovoren za nesrečo? Avtomobilist. Ureditev kolesarskih stez je v naši državi zelo slaba, da ne omenimo našega lokalnega okolja, kjer pravih kolesarskih stez sploh nimamo. Da se to uredi, bo preteklo še kar nekaj časa, vmes bomo pokopali še dosti kolesarjev. Vendar pa bi želel izpostaviti še drug problem. Kultura voznikov motornih vozil, je veliko večji problem. Zakon o CPP navaja, da se kolesarji po cesti vozijo 1 meter oddaljeni od pločnika. Vse lepo in prav, vendar pa se nemalokrat zgodi, da vozniki avtomobilov kolesarja prehitevajo v škarje, ker se jim ne ljubi zmanjševati hitrosti.

?!

Aja! Isti trenutek, so bila zaparkirana tudi vsa štiri avtobusna postajališča na tej relaciji. Ali sploh vemo kje so ta postajališča. Verjetno ne, ker so vedno zaparkirana z osebnimi avtomobili, avtobus pa le redko lahko zapelje na njih. Da ne omenjam otrok, kateri sestopajo in vstopajo kar s ceste. Potem, bomo pa zopet vsi pametni, ko bo prišlo do nesreče.

Od policijske postaje Krško, do Občine Krško, so trije prehodi za pešce in vsi trije so bili prejšnji teden v dopoldanskih urah zaparkirani z avtomobili. Naj kdo poiskusi isto v LJ, pa da vidmo kakšna faca je!!!??? Kdo že skrbi za take modele v Krškem?

Nelegalno smetišče pri teniških igriščih v Krškem, katero je bilo razkrito pri gradnji novega kanalizacijskega omrežja, bo kmalu zopet zakrito očem. In zopet bomo mirno spali, ker ne bomo videli smeti!?!

Eden in edini koš v Krškem pri OŠ Jurija Dalmatina, je po enem tednu doživel neslavni konec. Pod težo vandalskih dejanj se je žalostno vdal v usodo. Nekomu zares -smrdijo- pasji iztrebki!?!

Kot nam že naslov pove me moti predvsem to ,da pred novimi tako imenovanimi trg.centri kot so SPAR,TUŠ,LIDEL sedaj HOFER v gradnji EURO SPIN nastajajo velika parkirišča.Premalo pozornosti je namenjeno zelenim površinam premalo je drevja,grmovja.Nekdaj lepe zelene parcele spreminjamo v betonsko in asfaltno oazo.Moje mišlenje je da na parkirišču bi morali obstajati normativi in sicer vsakih 5-6 avtomobilskih parkirnih prostorov bi moralo pripadati eno drevo.Samo predstavljajte si parkirišče pred ŠPAROM,TUŠEM LIDLOM in sedaj pred HOFERJEM kjer tudi ni predvideno nobeno drevo, drevored .Predstavljajte si 5 avomobilov drevo ,5 avomobilov drevo.....Kaj ne bi bilo lepo.To pa niso krivi lastniki trg.centrov temveč na občini kjer pustijo takšno urejanje.Najboljše da vse spremenimo v beton potem pa ko bo že prepozno začnimo jamrati.Potem bo dragi moji PREPOZNO(ČE ŽE NI)Krško se spreminja iz zelene oaze v betonsko puščavo!HVALA

Pri kopanju jaška za novo kanalizacijo so naleteli na ogromno smetišče. Izgleda, da se nobeden ne sekira preveč, čeprav bi nas zaradi bližine vode moralo pošteno skrbeti! Kdo je odgovoren? Muca papala jezik!?!

Španske oblasti so sprva prikrivale nesrečo novembra lani v jedrski elektrarni Asco I pri Tarragoni na severozahodu Španije.Nesreča je bila po današnjem poročanju medijev večja, kot so sprva predvidevali.Energetski koncern Endesa, sicer lastnik elektrarne, je nadzorno službo, Svet za jedrsko varnost (CSN), o nesreči prepozno obvestil, sprva pa jo je označil za nepomembno. Nesreča se je pripetila novembra 2007, to pa so ugotovili šele marca 2008. Španske oblasti so sedaj ugotovile, da je bila stopnja radioaktivnosti pri nesreči v elektrarni 100 krat večja, kot je sporočil Endesa. Omenjena nesreča velja za eno izmed štirih največjih nesreč v zgodovini španske uporabe jedrske energije. CSN je pri tem Endesi očital neprimeren nadzor radioaktivnih snovi in prenos nepopolnih in napačnih informacij.

Na srečo samo talno oznako pešca na pločniku. Okolica občinske stavbe Krško je polna avtomobilov, tudi nepravilno parkiranih na pločnikih in zelenicah. V smislu rešitve parkirne problematike in zmanjšanja onesnaženja zraka, pozivamo vse zaposlene in uporabnike občinskih služb, naj v službo in po opravkih hodijo peš, s kolesom ali javnim prevozom (vsaj tisti ki so iz neposredne bližine - Videm, Grič, Leskovec). Tako bo dovolj parkirišč za obiskovalce iz bolj oddaljenih krajev. Za rešitev teh in še drugih problemov pa nujno potrebujemo mestno redarsko službo, ki bo nadzorovala mirujoč promet, čistočo parkov in skrbela za opremo (klopi, igrala, smetnjaki), nadzorovala čistočo zbirnih mest za odpadke in še kaj drugega kar lahko koristi širši skupnosti.

Tudi konji se pridružujemo akciji Zelenega kroga Krško in od načrtovalcev v občini zahtevamo vsaj en most, ki bo namenjen samo nam. Mi, konji smo plemenite živali in ne moremo prečkati Save v oblaku izpušnih plinov, moti nas hrup, podlaga je trda in drseča, pa nobenega šopa trave ni nikjer. Kakšen most sploh je to? Je kdo upošteval naše mnenje pri izgradnji? V znak protesta bomo vsak dan naredili par luštnih kupčkov, kot je tale na sliki. Aja, moj gospodar me podpira 100%. Za most! Za most! Ihahaaaaa!

Ob Dnevu Zemlje, 22. in 23.4., ob 19. uri si lahko v Kulturnem domu Krško ogledate dokumentarni film KRUH NAŠ VSAKDANJI. Ta film vas bo brez komentarja, v ritmu tekočih trakov in delovanja gromozanske mašinerije, popeljal v svet evropske prehrambene industrije. To so surrealistične pokrajine velikanskih prostorov in bizarnih zvočnih kulis. Hladna, industrijska okolja, kjer ni veliko prostora za individualizem. Ljudje, živali, poljski pridelki in stroji vsi igrajo podporne vloge v logistiki sistema, ki nam zagotavlja današnji življenjski standard. Naš vsakdanji kruh je široko zaslonska upodobitev požrtije, v kateri smo vsi udeleženi, a ki je ni vedno lahko prebaviti. Izčiščen, natančen in prvovrstno izdelan film, ki pusti občinstvu, da si samo izoblikuje mnenje o prikazanem.

Odvržena plastična vrečka v naravi razpada okrog 1000 let. Čeprav so papirnate vrečke okolju prijaznejše ko plastične, pa je njihova izdelava za okolje prav tako obremenjujoča kot izdelava plastičnih. Ljudje se moramo ozavestiti o pretirani uporabi plastičnih nakupovalnih vrečk. Če jih že uporabljamo, jih uporabljajmo večkrat in jih ne zavrzimo ali uporabimo za nadomestno vrečko za smeti po enkratni uporabi. Zakaj ne bi, kot nekdaj, uporabljali cekarjev, košar in zložljivih nakupovalnih vrečk iz blaga? Ali pa vsaj kupljeno plastično vrečko uporabili nekajkrat? PVC vrečke, ki jih dobimo zastonj, številne prodajalke tudi na grande delijo in žal jih številni nakupovalci na veliko jemljejo. Kaj pa potem storijo z njimi? Mar bomo res ob vsej plastični onesnaženosti planeta še naprej sebično in tipično potrošniško šopingirali z zavezanimi očmi? nadaljujem s pobudo v komentarju

Peš pot, ki povezuje Novo kolonijo in še nekatere druge ulice z glavno cesto na Senovem, je v katastrofalnem stanju in bolj spominja na trebeviško bob stezo iz časov vojne v Bosni, kot pa na peš pot. Mnogi srednješolci tod hodijo na avtobus, drugi pa po opravkih na Senovo. Prosim pristojne, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se pot uredi. Pa javna razsvetljava tudi ne dela. Že vnaprej hvala!

Dobrih 500 m od Brestaniškega mosta naprej proti Sevnici je na desni parkirišče oz. nekakšno počivališče, ki ga, vsaj po količini smeti sodeč, uporablja dosti ljudi. Mogoče pa ne bilo napak, če bi tam postavili kak koš za smeti in ga redno praznili. Lepo bi bilo tudi, če bi postavili kako klopco in mizo za trudne popotnike. Sedanje stanje ni nikomur v ponos.

Živimo v mestu, z nami živijo tudi psi. Gospodarji jih vodijo na sprehode in takrat mdr. opravijo tudi svojo potrebo. Saj v stanovanju ali v hiši je ne. Tu in tam vidim psa, ki kaka. Zelooo pogosto pa videvam pasje iztrebke na vseh mogočih mestih. A samo trikrat sem videla lastnika psa, ki je za svojim ljubljenčkom počistil, torej z vrečko pobral kakec in ga odvrgel v smetnjak. Res, da tovrstno onesnaževanje neposredno ne škodi naravi. Vendar, če se moraš na sprehodu skozi park, na pločniku, ali na travniku pri osnovni šoli, kjer se igrajo otroci, in še marsikje kar naprej izogibati, da ne stopiš v drekec, je to lahko že zelo neprijetno. Čudovito bi bilo, če bi tudi v KK, vsaj v bližini parkov in obljudenih travnatih površin imeli smetnjake za pasje iztrebke. Se mi zdi, da bi se še psom dopadlo!

Fotovoltaični sistem je vse bolj prepoznan kot sistem, ki ne onesnažuje okolja in kot tehnologija, ki izkorišča obnovljive vire energije. Večje sončne elektrarne v Sloveniji se nahajajo v Radovljici, Ljubljani, Lescah, Mariboru, Nanosu, Novi Gorici, Ptuju, Izoli, Rodici in Velenju. Glede na zdajšnji razvoj se pričakuje, da bo do konca leta 2010 skupna moč sončnih elektrarn pri nas dosegla 6,5 MW. V Velenju načrtujejo gradnjo SE z močjo 1 MW. Kaj pa v posavju, energetski regiji?

Slovenija se bo ob 18. uri vključila v mednarodno akcijo ugašanja luči oziroma varčevanja z energijo. Letos bodo z energetskim mrkom osnovno idejo podprle tudi nekatere večje evropske prestolnice, kot so London, Rim in Pariz ter Ljubljana kot prestolnica predsedujoče države EU. Akcija, ki izvira iz sosednje Italije in je bila prvič izvedena leta 2005, bo danes potekala med 18. uro in 19.30. V tem času Mestna občina Ljubljana poziva prebivalce Ljubljane, da z ugašanjem luči aktivno prispevajo k varčevanju z energijo in na simbolični način potrdijo zavedanje o pomenu spreminjanja navad, ki bodo vodile k bolj trajnostnemu razvoju, tudi na področju rabe energije.Mestna občina Ljubljana bo svojo aktivno vlogo v letošnji akciji "energetskega mrka" udejanjila z nekajminutno zatemnitvijo treh kulturnih znamenitosti, in sicer Ljubljanskega in Fužinskega gradu ter vodnjaka na Novem trgu.

Trenutno najbolj vroča tema v Krškem. Dejstvo je, da odpadki pri nas že so. Dejstvo je, da širša javnost v Sloveniji ni naklonjena jedrski energiji, če se odpadni produkti njene proizvodnje preveč približajo njihovim prebivališčem. Dejstvo je, da imajo nepremičnine v KK najnižje vrednosti v Sloveniji. Obstajajo tudi boljše lokacije za odpadke, v smislu geološke sestave tal in potresne varnosti, vendar ljudje odpadkov v svoji bližini nočejo. Porabe elektrike pa večina ni pripravljena zmanjšati. Koristi in nevarnosti bi morale biti bolj pravično razdeljene. Mogoče je še najbolj pravično, da se o odpadkih odločimo na referendumu. Vendar pa mora biti predreferendumska razprava enakopravna, nasprotniki odlagališča morajo za podajanje svojih stališč dobiti enake možnosti, enak medijsko oglasni prostor, kot lokalni zagovorniki odlagališča in jedrska interesna skupina. Vsekakor si je treba vzeti dovolj časa. Začnimo pa takoj z elektriko ravnati racionalno. Poraba v Slo narašča preveč.

Kritika pa se nanaša na zaklenjen kontainer na Grmadi vsi ki se sprehodimo in pridihamo na Grmado si privoščimo okrepčili napitek ali malico nimamo kam odložiti smeti.Oziroma imamo pred za to obstoječo posdo ZAKAJ ker je zaklenjena ne verjamete poglejte slike.SRAMOTA,kaj jih je strah da bo preveč smeti v zaboju boljš v zaboju kot pred njim .Naj si ga odnesejo s sabo domov.

Sprehodite se zvečer po Krškem in lahko boste opazili, da je Krško pravi šolski primer napačne javne razsvetljave. Večina svetlobnih teles sveti nad vodoravnico, marsikatera svetilka pa bi lahko bila tudi ugasnjena. Ali ste vedeli, da je umetna svetloba ponoči kancerogena? Svetovna zdravstvena organizacija je nočno delo uvrstila med kancerogene dejavnike, enako velja, če vam lučke svetijo v spalnico. Ali veste, da svetilke, ki svetijo tik nad vodoravnico, onesnažujejo nebo kar 300 km daleč? Zaradi pretirane javne razsvetljave v Sloveniji ponoči brez potrebe polno obratuje vsaj ena elektrarna na Savi. V veljavi je vladna uredba, ki omejuje moč, ki jo občine smejo porabiti za osvetljevanje po prebivalcu. Kje je tu Krško? Si kdo upa predstavit te podatke? Pravijo, da do leta 2010 skoraj ne bo več videti zvezd, Mlečno cesto je pa že zdaj težko zaslediti. Otroci nam bodo hvaležni!

Za vse, ki jih zanima razvoj mesta, v dvorani v parku je razstava natečaja za novo knjižnico in urbanistično ureditev starega mestnega jedra. Med enajstimi predlogi je žirija izbrala dva zmagovalca, enega za arhitekturo knjižnice in drugega za urbanistično rešitev. Citat iz poročila žirije: območje za šport in rekreacijo med Bohoričevo ulico in Trško goro je delno ohranjeno, v veliki meri pa je okrnjeno zaradi izgradnje nove parkirne hiše. Društvo zeleni krog pozdravlja namero o izgradnji nove knjižnice, imamo pa resne pomisleke o upravičenosti gradnje parkirne hiše. V mestu je potrebno količino prometa z os. vozili zmanjšati, zato se zavzemamo za most za pešce, za kolesarske steze in kvaliteten ter učinkovit javni prevoz. Več o natečaju na www.arhiforum.si

V Angliji se problemov s preveliko porabo energije zavedajo in že ukrepajo, medtem ko se pri nas samo pogovarjamo, kaj bo potrebno dooolgoročno narediti. Kratkoročno pa planiramo gradnjo garažne hiše! V Krškem primanjkuje stanovanj. V Londonu so leta 2002 zgradili ekološko sosesko z imenom BedZED, ki se ponaša z minimalno uporabo energije, se napaja iz obnovljivih virov in zagotavlja visok standard bivanja. Mogoče bi v KK namesto garažne hiše zgradili podoben stanovanjski objekt. Če smo že energetska regija, prevzemimo še odgovornost in iniciativo za učinkovito rabo energije.

Na policijski akademiji v Tacnu so tudi uradno prevzeli 65 novih vozil, od katerih je 25 VW Touaregov in 40 Renault Masterjev. Če se ne motimo bo slovenska policiji prva v EU, ki bo za svoje delo uporabljala tako draga vozila. V času, ko najosnovnejša živila za preživetje dosegajo nerazumno visoke cene, slovenska policija oziroma vlada nerazumno razsipa z denarjem davkoplačevalcev, namesto, da bi z njim rešila marsikatero človeško stisko. Občane Krškega sprašujem, kdaj so nazadnje videli policaja ki patruljira peš, ali s kolesom.

Smeti ne gledamo radi. Včasih se jih znebimo na črnih odlagališčih, nedaleč od doma, npr. jih stresemo v potok, samo da jih ne vidimo. Daleč od oči - daleč od srca. Če hoče kdo razkazati mesto obiskovalcu, naj ga raje ne vodi v stranske ulice.

Prebivalci Krškega bi si kot nadstandard ( iz rente NEK) lahko (morali) privoščili brezplačni mestni avtobus. Prav tako je smiselno uvesti dva avtobusa (vozni red na pol ure).

Sprehod po Krškem nam odkrije še druge lepote mesta, ki jih iz avtomobila ne zaznamo. Predlagam, da se pristojni iz krajevne skupnosti (lahko povabijo še koga iz občine), enkrat mesečno odpravijo na peš ogled mesta (tudi peš preko mosta). Videno in doživeto (ne gre samo za smeti) jim bo v pomoč pri snovanju idej za razvoj življenja v mestu Krško.

Krški policisti so v enem letu opazili 119 napačnih parkiranj. Vsaj tako pravi komandir policijske postaje. Lepo!

Vsakodnevno napačno parkiranje v neposredni bližini policijske postaje v Krškem. Vsaka čast policistom za tolerantno obnašanje. Zdaj pa bodo rekli, da rabijo garažno hišo. Predlagam, da naredijo eno pri Baby centru, eno pri KD, pri vsakem nakupovalnem centru po eno ali dve, cerkev bi lahko imela svojo...

Očem skrito a vendar tako blizu nas.Samo kakšnik 50 m od otroškega igrišča v zapuščenem domu za ostarele se dogajajo stvari na katere ne pomislimo ko hodimo ali se peljemo mimo omenjene stavbe.Zato pozivam vse odgovorne da se zadeva čim prej sanira.Ne morem si zamisliti kaj bi bilo če bi v dom zašli z igro nič hudega sluteči otroci in bi tam naleteli na odvržene igle ki ležijo po domu.Dom je prava samopostrežna trgovina z hepatitisom ali s čim hujšim.Kje so v tem primiru odgovorni naj si pogledajo pripete fotografije in naj se malo zamislijo predvsem zaradi bližine otroškega igrišča.Pa ne krivim le odvisnikov ki so se v dom zatekli v prvi vrsti krivim občinske može ki dopuščajo da se takšne stvari dogajajo in se ne sanirajo.Zato prosim da vsak ki pozna nekoga od odgovornih ,da ga opozorite na moj prispevek!HVALA

Zanimalo me je, koliko avtomobilov se v lepem sončnem popoldnevu pelje od krožišča na Vidmu proti mostu v 25 minutah in koliko potnikov se je prepeljalo s temi avtomobili. Avtobuse in tovorna vozila sem izključil.Mini raziskava me ni koštala niti enega evra, vzela pa mi je 25 minut za zbiranje podatkov in nato še 25 za analizo in objavo. V 25 min se je mimo v eno smer peljalo 269 avtomobilov, v teh pa se je peljalo 389 potnikov, to je povprečno 1,45 potnika na avtomobil. V 173 avtomobilih se je peljal samo voznik, v 76-tih je imel ta enega sopotnika, v 17-tih so se peljali trije, v dveh štirje in v enem 5 potnikov. V tem času se mimo ni peljal noben kolesar.

Pohvala naročniku in izvajalcem znižanih robov pločnika v križiščih in pri prehodih na Vidmu!!!! Na žalost so namesto invalidov, staršev z vozički, starejših in težje pokretnih, pridobitev prvi začeli uporabljati vozniki avtomobilov za lažje parkiranje na pločniku. Slika pove več kot 1000 besed!

Gospod Janez Martinčič, novinar na Valu 202, strokovnjak za avtomobile svetuje: Zjutraj ni priporočljivo ogrevati motorja na mestu. Ko avto vžgete, poskušajte vozilo čimreje spraviti v pogon po možnosti brez hitrega speljevanja. Motor vozila se med vožnjo hitreje ogreje, kot na mestu, pa še MANJ BOSTE ONESNAŽEVALI OKOLJE.

Pri Eskomu, južnoafriškemu oskrbovalcu električne energije v državni lasti, so se domislili posrečene oglaševalske kampanje.

Danes 6. decembra na radiu 1, Studio ob 17: onesnaženost zraka v naših mestih

Dne 25.10.2007 se je evropski komisar g. Stavros Dimas zoperstavil močni kmetijski industriji z zavrnitvijo gojenja dveh vrst gensko spremenjene koruze (Bt 11 in 1507). Vendar imajo kemijske družbe, ki promovirajo ta gensko spremenjena semena, močne zaveznike. Mogoče je za pričakovati, da bodo odločitev g. Dimasa, ki je v zgodovini brez primere, drugi evropski komisarji ovrgli na sestanku, ki bo v začetku decembra. http://www.greenpeace.org/slovenia/getinvolved/podprite-dimasa-pri-zavrnitvi

Lastnika prosimo, da pusti vrata odprta, da bomo lahko šli čez prehod

Krško se počasi spreminja v velemesto. Vsakodnevno imamo takšne zastoje kot jih ima Ljubljana ali kakšno drugo še večje mesto. Za pot z avtomobilom preko mosta se v konicah porabi skoraj 15 min. Vsa ta motorna vozila povzročijo tudi veliko onesnaževanje. Peš hoja čez most v takšnih razmerah je vse prej kot prijetno opravilo. Slovenija se je zavezala, da bo zmanjšala količino emisij CO2. Ob takšnem povečevanju motornega prometa nam bo to težko uspelo. Gneča na cesti je dober dokaz, da nujno potrebujemo: most za pešce in kolesarje, kolesarske poti ter dober in poceni javni prevoz.

Ob zelo hitri in stalni rasti števila motornih vozil v zadnjem času posvečamo vedno večjo pozornost negativnim vplivom na okolje in varnosti v prometu. Kolo omogoča za okolje najsprejemljivejšo in najprijaznejšo osnovno mobilnost. Mreža kolesarskih poti je lahko učinkovita le, če imajo kolesarske površine sklenjen tok in se ne končajo slepo. Najprimernejše kolesarske poti so tiste, ki potekajo v prijaznem okolju, ločene od ostalega motoriziranega prometa. V ta namen lahko služijo opuščene železniške proge (zamujena ? priložnost za povezavo Senovega in Brestanice po opuščeni progi rudnika), kolovozi in gozdne poti, ki se ob interesu občine preuredijo v kolesarske poti.Stanje na področju kolesarskih poti na področju občine Krško je slabo. Predlagamo čim hitrejšo obravnavo problematike, prav tako je k idejnem snovanju potrebno povabiti vse zainteresirane ( kolesarska društva, šole, turistična društva, javnost)

Člani društva Zeleni krog Krško se zavzemamo za načrtovanje in izgradnjo mosta za pešce čez reko Savo.Že v preteklosti je bilo Krško razdeljeno na dva, danes pa je razdeljeno na tri dele. Arhitektom urbanističnega razvoja ni uspelo mesta povezati v celoto, kar se dandanes pozna na slabši kakovosti mestnega življenja. Staro mesto na desnem bregu propada, v njem ni več življenja v pravem pomenu mestnega utripa. Mesto mora prostorsko zadihati kot celota, zato za začetek nujno potrebujemo povezavo med desnim in levim bregom. Ta most naj bo rezerviran za pešce in kolesarje. Speljan naj bo tako, da bo povezal Videm in Krško po najkrajši poti, omogočil mestno promenado (Cesta 4.julija, most pri trgovini Chemo, na drugi strani se poveže z Dalmatinovo in naprej na CKŽ) in dnevne migracije zaposlenih in šolarjev.). Most je lahko za Krško tudi čudovita arhitekturna pridobitev. V zadnjih tridesetih letih mesto ni pridobilo nobenega novega objekta, ki bi pomenil presežek v arhitekturi mesta.

Podal bi pobudo na inspekcijsko sluzbo da bi na ternu previrjala kako se v praksi ločuje odpadke ker menim da še preveč ljudi meče vse v en koš in mu je malo mar da slab meter od njega stoji zaboj za ločevanje sterkla ali papirja.Zoto menim da bi se nekdo moral pojavljati na terenu in taksne ljudi tudi kaznovati.Ozaveščenosti o ekologiji skorajda ni in le klofuta po denarnici bi zalegla.Menim da bi morali tudi inšpekciske službe malo na teren in stanje previrjati in ob zaznani nepravilnosti opozoriti oziroma ukrepati

V krški občini praktično ni kolesarskih stez. Vožnja s kolesom po cesti pa je kljub strogim predpisom vse bolj nevarna. Pred leti, ko so renovirali krški most, so zamudili priložnost in pozabili na kolesarske steze (!). Most je za postavitev stez dovolj širok. Zdaj pa imamo na vsaki strani dva širooka pločnika (pešcev skorajda ni), ter dva ekstremno široka vozna pasova za avtomobile. Skratka, most je dovolj širok, da lahko na vsaki strani izdelamo kolesarske steze.

Komunalno podjetje je očistilo in uredilo ekološki otok pri OŠ Jurij Dalmatin. Zdaj smo za pravilno ločevanje na vrsti uporabniki.

Čistoča ekoloških otokov nam ni vedno v ponos (september 07, Zdolska cesta). Krivda je delno na strani občanov, delno pa na strani komunalnega podjetja. Osnovnošolcem ki tu mimo hodijo v šolo, nismo dali lepega vzgleda.

Za varno prečkanje ceste v Krškem potrebujemo več prehodov za pešce.