Aktualni članek na dolenjskilist.si

Aktualni članek na eposavje.com

Aktualna članek na portalu posavje.info

V zadevi aktualne polemike o načinu porabe jedrske rente, je stališče društva Zeleni krog naslednje: Denar iz rente naj se porablja izključno za nadstandardne projekte, ki vsem prebivalcem občine Krško dvigujejo kakovost življenja.

Ker bo z izgradnjo nove obvoznice v mestu pet vzporednih cest ( desni breg: Bohoričeva, CKŽ, Valvasorjevo nabrežje, levi breg: nova obvoznica, cesta Sotelsko- Videm), se zavzemamo za trajno zaprtje CKŽ in Dalmatinove, do fakultete. Ureditev prometnega režima in dostopa za lastnike hiš je zaradi drugih cest mogoča, ulico CKŽ pa bi namenili vzpostavitvi nove identitete starega mestnega jedra, oživljanje mestnega utripa in obujanju družabnega življenja. Za to so predvideni naslednji ukrepi:
tlakovanje ulice, obnova fasad, gostinski lokali na CKŽ – zunanje terase, trgovine z živili, nova knjižnica, fakulteta, kulturni dogodki, možnost organiziranja stojnic na CKŽ, obnova in naselitev praznih objektov (novi stanovalci!).
Zaprta ulica se naveže na most za pešce. Ko bo izgrajen most za pešce in kolesarje, se bo zmanjšal velik del prometa, ki ga sedaj občani opravijo z osebnimi vozili. Zato ne bo potreb po novih parkirnih mestih ali celo po parkirni hiši. S tem bomo v staro mesto dobili pešce in kolesarje, (življenje na ulici!), to pa je glavni pogoj za oživitev mesta.
Ulica CKŽ (od št.48., do Hočevarjevega trga, druga varianta predvideva zaprtje do stavbe Občine Krško) in Dalmatinova naj se torej za motorni promet zapreta,
izgubljena parkirišča naj se v istem številu nadomestijo na nabrežju, dvosmerni promet pa naj se izvede tudi na delu, kjer je sedaj enosmerni promet (igrišče Šajspoh).
Motorni promet na tem krogu, lahko ga imenujemo obvoznica okoli starega mestnega jedra (Bohoričeva, Valvasorjevo nabrežje), naj se zaradi varnosti pešcev in kolesarjev, ter zaradi zmanjšanja hrupa, omeji na 30 km/h.

Na mednarodni podnebni konferenci v Kopenhagnu voditelji držav iščejo poti za sklenitev ambicioznega in pravičnega podnebnega dogovora. V soboto, 12. decembra 2009, pa bodo posamezniki po vsem svetu s simbolnimi akcijami pošiljali sporočilo upanja in pričakovanja, da se bo voditeljem uspelo dogovoriti. Svoje sporočilo bomo poslali tudi iz Slovenije. Organizacije pobudnice kampanje Ukrepaj zdaj! vabimo vse, da se nam pridružite: v Ljubljani (Prešernov trg) in Mariboru (Glavni trg) v soboto 12. decembra, v Krškem (trg pred Kulturnim domom ob 18.45). Simbolno bomo prižgali svečko upanja jasnega sporočila, da od naših voditeljev pričakujemo UKREPANJE! Vabimo vas, da se nam pridružite!

Pridruži se nam tudi ti. Skupaj nam bo uspelo.
Spomladi 2010 bomo v Sloveniji organizirali največjo prostovoljno čistilno akcijo do sedaj. Očistili bomo več kot 10.000 popisanih divjih odlagališč in z njih odstranili prek 20.000 ton odpadkov, ki so nevarni za okolje in ogrožajo podtalnico, ki je za Slovenijo najpomembnejši vir pitne vode.

Vključiti nameravamo vse prebivalce Slovenije, ne glede na starost, izobrazbo, versko ali politično pripadnost. Z doslej verjetno največjo ekipo prostovoljcev, strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij, prostovoljnih društev, tabornikov, skavtov, vojske in drugih akterjev slovenske družbe bomo v enem dnevu počistili odpadke, ki so odvrženi v gozdovih, na hribovskih poteh, obrežjih rek in morja, ob poteh in cestah v urbanem okolju in tudi v naseljih in vaseh.

Povod za odločitev o organizaciji vseslovenske čistilne akcije je estonska akcija Let's Do It 2008, v kateri je skupina 50.0000 prostovoljcev maja 2008 v Estoniji v enem dnevu iz narave odstranila 10.000 ton odpadkov, in to v pičlih petih urah. Z običajnimi čistilnimi postopki bi država za tako količino odpadkov potrebovala tri leta in porabila 22 milijonov evrov. Oglejte si estonski primer dobre prakse na video posnetku, navdušil vas bo: http://www.youtube.com/watch?v=ZcDntGLS4ig

Tudi akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! temelji na prostovoljnem sodelovanju in delu. Na uvodnem sestanku, 2. 9. 2009, se nas je v Ljubljani zbralo 16, tri tedne kasneje je podporo in pripravljenost za sodelovanje izkazalo že več kot 350 posameznikov, vsak dan pa se prijavljajo novi prostovoljci.

K sodelovanju bomo povabili vse slovenske šole, vrtce, fakultete, zavode, okoljske organizacije, vladne in nevladne inštitucije. Pričakujemo, da se nam bo pri čiščenju na sobotni pomladanski dan prihodnje leto (predvidoma 17. aprila 2010) pridružilo več kot 200.000 prostovoljcev. Z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! želimo zmanjšati količino odpadkov v naravi, očistiti ulice, sprehajalne poti, mestna središča ter dvigniti osveščenost prebivalcev Slovenije o problematiki odpadkov. Marsikdo od nas v tej akciji vidi tudi simbolni pomen: da zmoremo stopiti skupaj, da znamo ceniti in negovati prave vrednote ter da le skupaj lahko dosežemo, da ostane Slovenija tudi v prihodnje varen, topel ter čist dom za vsakega od nas. Ekologi brez meja

V Krškem se v zadnjih mesecih vrstijo mnoge razprave, okrogle mize, urbanistične delavnice na temo oblikovanja mestnega prostora v prihodnosti.
Povod za zadnjo, zelo dobro obiskano razpravo v mali dvorani Kulturnega doma (1.12.09), je nedavna »ponudba«, da se prostor opuščene proizvodnje celuloze, proda za simbolično ceno 1€..... več preberite pod aktualno

Zeleni krog je skupaj z Luksuz produkcijo DZMP posnel kratki film z naslovom EKO GVERILA.

»kaj se zgodi, ko okoljevarstvenikom zmanjka potrpljenja« … Vabljeni k ogledu.

Na leto v Sloveniji prižgemo med 21 in 23 milijonov sveč. Ko te sveče dogorijo, ostane 5.000 ton odpadkov, kateri končajo na deponijah. Slovenci smo v EU absolutni rekorderji po številu prižganih svečah na prebivalca. Na mariborskem pokopališču Pobrežje prižgejo samo na 1. november 200.000, na ljubljanskih Žalah pa več kot pol milijona sveč. Takšnem obremenjevanju okolja se lahko izognemo na ta način, da sveč ne kupujemo, če pa jih že, jih kupimo manj, ko pa ugasnejo, poskrbimo, da jih odložimo v za to posebej določene zabojnike.

Po dveh letih vztrajnega prepričevanja občinskih uradnikov, da v Krškem primanjkuje košev za smeti, na reševanju tega problema žal nismo zasledili bistvenega napredka. Zavedamo se, da je občinski proračun obremenjen z velikimi projekti, zato zmanjka denarja za male; vendar pa so ti po našem mnenju morda še bolj nujni. Zato smo se v društvu Zeleni krog odločili, da nekatere mini komunalne probleme rešimo na malce drugačen način. V sodelovanju z lokalnim pleskarjem, ki je priskrbel posode, ter otroci iz Senovškega vrtca, ki so dodali likovno podobo, smo izdelali sedem lepih košev za smeti, ki smo jih namestili na mesta, kjer je najbolj potrebno. Pozivamo občane, naj uporabljajo to novo pridobitev, komunalna služba pa naj koše redno prazni, v ta namen jih bomo tudi obvestili o lokacijah vseh košev. Za postavitev posod nismo izdelali projektne dokumentacije ali pridobili gradbenega dovoljenja, prepričani pa smo, da nam bodo pristojne službe ta prekršek spregledale. Proračun za izvedbo projekta znaša samo 0,00€, v kar je prišteto tudi prostovoljno delo vrtičanov in članov društva Zeleni krog. DDV ni obračunan! Zadnje podatke namenjamo kot primer občinskim upravljalcem javnega denarja, da je mogoče veliko problemov rešiti tudi z malo ali nič denarja, potrebujemo samo malce dobre volje.

Na nedeljski čistilni akciji, ki je bila obenem pohod na Grmado, smo se v malce manjšem številu kot smo pričakovali, zbrali v novo urejenem parku Jurija Dalmatina. Najprej smo temeljito očistili park, še posebej površino okrog klopi, saj je nekaterim obiskovalcem parka težko odvreči smeti v posodo, ki je oddaljena en meter in vztrajno puščajo smeti pod klopmi. Ne razumem te kulture, verjetno si tako nekateri razlagajo svobodo. Kakor doma, tako tudi na javnih mestih!
Enako, kot je za omejevalce svobode, ekologe označil nedavni visoki gost Krškega, Vaclav Klaus, tudi v naših krajih okoljevarstvo marsikoga moti in mu predstavlja oviro v njegovi svobodi...... (več si preberite pod aktualno).

V tednu otroka so otroci, ki živijo v okolici starega mestnega jedra dobili prav posebno in lepo darilo. Stara, dotrajana in včasih že tudi nevarna igrala so zamenjali z sodobnimi igrali podjetja Mitos. Nakup in postavitev je financirala Občina Krško, sodelovali pa so tudi Krajevna skupnost Krško in okoliški stanovalci.
Veselj otrok je bilo v minulih dneh nepopisnoin upam, da se bo otroški smeh razlegal še dolgo časa.

S svojim podpisom podpiram predlog članov društva Zeleni krog Krško, da se denar iz nadomestil za omejeno rabo prostora (jedrska renta) 100% porabi za skupne nadstandardne programe.

Skupni razvoj kakovosti življenja vseh prebivalcev občine Krško bi moral biti pomembnejši od bonitete posameznika v obliki individualne rente. Smiselna pa je pravica posameznika do izselitve iz najbližje okolice jedrskih objektov. Pregled nad rabo teh sredstev mora biti bolj transparenten, kot je bil v preteklosti. Več o predlogu v tem dokumentu.
 

S svojim podpisom podpiram pobudo članov društva Zeleni krog Krško za brezplačni mestni avtobus in vozni red na pol ure.

V Krškem bi kot nadstandard (iz nadomestil za jedrske objekte) lahko uvedli brezplačni mestni avtobus in s tem vzpodbudili še več prebivalcev Krškega, ki službujejo ali imajo kakršnekoli opravke v samem mestu, da svoja vozila pustijo doma in raje uporabijo javni prevoz. Tako bi zmanjšali število avtomobilov na cestah, zmanjšali onesnaženost zraka in sprostili kar nekaj parkirnih mest. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest veliko voznikov parkira kar na pločnikih, pešci pa morajo hoditi po vozišču.

Prav tako bi bilo smiselno uvesti dva avtobusa, ki bi vozila vsake pol ure, saj uporabnik mestnega avtobusa sedaj porabi preveč časa v primerjavi z osebnim avtomobilom. To je verjetno tudi glavni razlog, da marsikdo ne uporablja javnega prevoza.

V želji, da Krško postane življenju prijazno in varno mesto ter da se zmanjša onesnaženost zraka, vas pozivam, da resno obravnavate našo pobudo.

V našem okolju krepko zaostajamo z izgradnjo kolesarskih poti.
Dokaz za to je, da imamo kolesarskih poti v naši občini bolj za vzorec, večinoma kot okras rondojev. Ekološka spoznanja zadnjih let, grozeče podnebne razmere in vse večja gneča na cestah, nam daje vedeti, da lahko problem rešimo le na, za današnje pojme, alternativen način.

V mestu potrebujemo kolesarsko omrežje, ki bo nudilo dobre pogoje za opravljanje vsakodnevnih poti občanov. Omogočiti je treba možnosti za varno kolesarjenje na delo, po opravkih, po nakupih in v šolo. Ljudje imajo največ opravkov v mestu v krogu dveh, treh ali štirih kilometrov. Velik del voženj v mestu ni daljših od dveh kilometrov, vožnje z avtomobilom v centru mesta so skoraj vedno povezane z težavami s parkiranjem. S kolesom pridemo v neposredno bližino cilja, parkiranje pa je preprosto. Izračuni kažejo, da bi ljudje v mestu s kolesom ali peš opravili 75% poti, ki jih zdaj opravijo z motornimi vozili, pod pogojem, da bi bila zagotovljena kolesarska infrastruktura in varnost.
Poleg kolesarskih stez v mestu, potrebujemo še medkrajevne kolesarske povezave, ki so namenjene tudi rekreativnim in turističnim namenom.

Kolesarsko omrežje predstavlja tudi odraz kulture družbe in je zato zelo zaželena infrastruktura.
Prioritete razvoja vseh evropskih mest so omogočiti prometno infrastrukturo za pešce in kolesarje ter modernizirati javni prevoz. Šele potem pridejo na vrsto parkirišča in ceste, namenjene motornim vozilom. Zato še enkrat poudarjamo, da je sedanje stanje zaradi preobremenjenosti s prometom nevzdržno, za pešačenje in kolesarjenje nestimulativno, zaradi onesnaženja in nevarnosti nepriporočljivo.

Za rešitev situacije je potreben nov pristop, ta se začne z ugotovitvijo, da osebni avto ni edina možnost.

Most za pešce in kolesarje

Člani društva Zeleni krog Krško se zavzemamo za načrtovanje in izgradnjo mosta za pešce in kolesarje čez reko Savo.
Že v preteklosti je bilo Krško razdeljeno na dva, danes pa je razdeljeno na tri dele. Bivšim snovalcem urbanističnega razvoja, mesta ni uspelo povezati v celoto, kar se dandanes pozna na slabši kakovosti mestnega življenja. Staro mesto na desnem bregu propada, v njem ni več pravega življenjskega mestnega utripa. Prometna infrastruktura je podrejena vladavini avtomobila.
V naslednjih letih bomo dobili dva nova mosta za motorni promet, zatorej upravičeno pričakujemo tudi mostove za pešce in kolesarje. Most za pešce je v primerjavi z mostom za motorni promet neprimerno cenejši.

Mesto mora prostorsko zadihati kot celota, zato po našem mnenju nujno potrebujemo povezavo med desnim in levim bregom. Most, rezerviran za pešce in kolesarje, naj bo umeščen tako, da bo povezal Videm in Krško po najkrajši poti, omogočil mestno promenado in dnevne migracije zaposlenih in šolarjev (npr. Cesta 4.julija, most pri trgovini Chemo, na drugi strani se poveže z Dalmatinovo in naprej na CKŽ). Prav tako manjka podobna povezava od Vidma proti srednješolskem centru, športnim površinam, bodočem bazenu, nakupovalnem delu, pokopališču itd. V začetku leta 2008 smo podžupanji predlagali, da Občina Krško preveri možnost rekonstrukcije »vojaškega mosta« za potrebe pešcev in kolesarjev.

Mostovi povezujejo ljudi (še vedno in toliko bolj dandanes). Most je lahko za Krško tudi čudovita arhitekturna pridobitev. V zadnjih desetletjih mesto ni pridobilo omembe vrednega novega objekta, ki bi pomenil presežek v arhitekturi mesta, ki bi mestnem življenju in prostorskem razvoju dal nov zalet. Tudi z okoljskega in zdravstvenega vidika je most za pešce nujno potreben, ker bo občanom omogočil promet brez uporabe motornih vozil, posledično pa bo ugodno vplival tudi na zdravje posameznika. Dandanes sprehodi, peš hoja v šolo in v službo, zaradi onesnaženja zraka z izpušnimi plini, zaradi varnosti in tudi zaradi velike razdalje med centrom levega in desnega brega niso prijetni. Kaže pa, da bo ta problem rešen.
Pozdravljamo dejanje občine Krško, ki je v začetku leta 08 naročila idejni načrt za izgradnjo mosta za pešce.
Tudi župan, g. Franc Bogovič, je v predvolilnih obljubah izrekel zelo lepe in spodbudne besede za izgradnjo dveh peš mostov v Krškem, kar si društvo Zeleni krog intenzivno prizadeva že leto in pol.
Županovih besed ne bomo nikoli pozabili.

V pripravi.

V pripravi.